Lenartov
dvorec
V nekdanje
dni slave in razkošja na tem gradu pred 300 leti nas povede njegov tedanji
gost in obiskovalec Janez Vajkard Valvazor.
V enajsti knjigi Slava vojvodine kranjske na straneh 173 do 182 takole
pripoveduje o njem:
Grad Lisičje stoji na lepem in ugodnem kraju Dolenjske, miljo in pol
hoda od Ljubljane. Ponosno se dviga na hribu in že njegova zunanjost
vabi človeka, da si ga ogleda. In res nudi očem obiskovalcev in gostov
mnogo užitka in veselja, kajti poleg krasnih vrtov in vinograda ima
tudi lep prijazen ribnik.
Vsa poslopja: grad, pod in pristava so lepo skupaj. Po kranjsko se imenuje
grad Lisičje, ker se v okoliških gozdovih potikajo lisice v velikem
številu.
Nemško ime Gayerau (jastrebja jasa) pa je dal nekdanji lastnik tega
gradu g. Lenart Merharič zaradi mnogih jastrebov , ki tu pogosto krožijo
med gozdovi. Z milostnim privoljenjem nadvojvode Karla Avstrijskega
je gradu ime tudi zamenjal.
Ker pa je bil omenjeni gospod Merharič zadnji svojega imena in rodu
je posinovil gospoda Lenarta Fabjaniča, sina svoje sestre in ga določil
za dediča pod pogojem, da se njegovo ime in rod ohrani tudi naprej in
zato naj se imenuje in piše Merharič s priimkom Fabjanič. Na ta način
je tudi grad Lisičje kot dediščina prišel v roke omenjenemu gospodu
Merhariču s priimkom Fabjanič.
Ko je bil ta skozi 24 let v vojaški službi na Nizozemskem, je grad na
Lisičjem sam sebi prepuščen postal zanemarjen in puščoben. Imenovani
je po svoji smrti zapustil štiri sinove, ki so pa že vsi legli v grob,
razen sedanjega lastnika g. Lenarta Merharič Fabjanič. Ta je imel veliko
veselje s hišami in vrtom, zato je spravil vse v odličen red in je pred
vsem vrtove kar moč sijajno zasnoval in uredil. Ker je bil ta gospod
tudi velik prijatelj cvetlic in rastlin, je izvrstno poznal tudi botaniko
(nauk o rastlinah). Nasprotno pa je njegov oče rajši gledal bleščeče
orožje na bojnem polju kot ljubke cvetlice in je imel večje veselje
s sovražnikovo krvjo kot pa s škrlatnimi cvetovi.
Ta njegov sin je zopet pripomogel pregnani boginji cvetja do veljave
in ji dal na razpolago dokaj lepih prostorov, to je različne vrtove
in jih ohranil z rastlinami ne le domačih ampak tudi tujih vrst, da
so vrtovi na Lisičjem postali živa zbirka redkih cvetlic in lahko rečemo
redkost, ki že ni več redkost, ampak tu nekaj navadnega. Kajti kar Italija,
Francija, Anglija, Niozemska, Belgija in Nemčija cenijo med cvetjem
kot izredno lepo izbrano in čudovito krasno, vse to najdeš na tem vrtu
in poleg tega še najrazličnejše rastline iz Indije.
V Italiji, Nemčiji in na Nizozemskem slovijo nekateri vrtovi zaradi
izbranih lepih cvetlic kot res to tudi zaslužijo in marsikateri vrt
se ponaša z najrazličnejšim cvetjem tako zelo, kot da ne bi bilo kaj
takega najti nikjer drugje na svetu. Pa če bi hotel pogledati v krasoto
vrta na Lisičjem, bi hitro moral umakniti svojo prevzetno sodbo in z
začudenjem ugotoviti, da je na Lisičjem toliko vsega, da se more v lepoti
meriti z vsakim vrtom. Na vsaki gredici bi se mogel prepričati o tem,
kako se je motil in reči: Kaj takega nisem niti iskal niti sluti, da
bi mogel najti.
Lepota
in bogastvo cvetja
Ker sem v svoji tretji knjigi obljubil, da bom cenjenemu bralcu pokazal
lepoto in bogastvo cvetja, moram sedaj to izpolniti. Prav na tem gradu
lahko pokažem, da imamo tudi na Kranjskem zastopane vse mogoče vrste
cvetlic in rastlin. Pripominjam, da je to samo primer, kajti ne najdeš
jih samo tukaj, ampak tudi po drugih vrtovih gradov in graščin različnih
vrst. Vendar pa sem izbral prav ta zabavni vrt na Lisičjem, ker se tukaj
nahaja od vseh kranjskih vrst vsaj kaka poedinka in to tudi v najrazličnejših
oblikah. Pa ne bom vseh vrst cvetlic in rastlin našteval, ampak le najimenitnejše,
ki jih je cvetoča narava obdarila z najlepšimi in najbolj pestrimi barvami.
Tu najdeš nad 15 vrst navadnih vetrnic, vsaka v drugi barvi, nad 20
polnjenih, skoraj vse pestro barvane. Navadne zlatice v mnogo zvrsteh,
med njimi ena, ki je žvepleno rumena, druga črna. Te so morali prinesti
sveže iz Italije in ne zdržijo dalje kot do tretjega leta. Perunika
cvete v najrazličnejših barvah. Polnjenih lilij je dvoje vrst. Zlati
klobuk je vzgojen v najrazličnejših oblikah, bel in ognjeno rdeč, fritilanij
je troje vrst, gelseminov še več. Tulipanov najrazličnejših barv toliko
žari, da ne morem drugače, kot da jih po vrsti naštejem (potem našteje
170 vrst). Hijacint je tukaj preko 70 vrst, narcisov preko 20. med njimi
veliki in polnjeni in taki, ki imajopo štiri cvetove na enem steblu.Trumban
preko 10 vrst, prav tako giumchiglie in najraznovrstnejše košeničnice.
Poleg tega najrazličnejše vrtnice. Mnogo raznih drugih cveti in rastlin
niti ne omenjam.
Vtem zabavnem vrtu stoji tudi mnogo dreves, katerih nekatera zavzemajo
tu svoj prostor, ker imajo okusne sadove , druga lepo listje. Tu rastejo
limone in pomaranče, tam granatna jabolka, tu fige, tam mandeljni .
Indijski lešniki rastejo na takih drevesih, ki niso veliki kot naši
orehi. V enem grozdu se nahaja do 100 lešnikov. Nadalje:indijske trte
z globoko narezanimi listi, ki so povsem različne od nemških in italijanskih.
Potem rdeči, beli in čisto okrogli lešniki. Prav tako orehi, ki niso
v lupinah, ampak le zaviti v nekakšno kožico in delajo izjemo v pregovoru:
Kdor jedro, mora stresti lupini. Češenj je več kot 12 vrst, rdeče, bele,
črne, rumene in to take, da je 7-8 sadov na enem peclu. Poleg teh še
vse polno navadnih češenj in višenj. Breskev je 12 različih vrst, med
njimi gladke, rdeče,zelene, rumene in take, ki so znotraj kot kri in
potem še več drugih. Marelic je toliko vrst, da lahko najdeš ob pomladi
do svetega Martina v jeseni vedno sveže in zrele na drevju. Nadalje
razne nešplje. Jabolk obirajo tukaj prek 50 vrst in prav toliko najraznovrstnejših
hrušk. Skratka:sadno drevje ne zaostaja za cvetlicami.