Spremljevalec skupine bo v svoji katehezi moral v ljudeh prebujati veselje ob doživljanju nepreračunanega druženja in prijateljevanja z Gospodom...On je Ljubezen, on je za nas zastonjski dar. Vstopanje v Jezusovo držo želje po izpolnitvi Očetove volje, ki je za vsakogar in za vse najboljše, saj prinaša resnično odrešenje, je eno temeljnih vodil animacije. Prav tako je v skupini – v primerih velike želje podpreti z molitvijo kakšno osebo, ki je v stiski – prisotna tudi skušnjava pripisovati bolj prosilcu kot Darovalcu, pozitivni izid prošnje in pozabljati, da prav Boga v velikodušnosti ni mogoče prekositi. Voditeljeva čuječnost, ki spodbuja k zavzetosti in hkrati bdi nad skušnjavo prilaščanja Božjih darov, bo torej vedno dobrodošla.

Neki svetovalec je pripovedoval:
»Prejšnji teden je dobili vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar, ki bi jo rad slišal v petek zvečer, je bila, da prihaja kdo na pogovor.
Še preden sem mogel odgovoriti na klic, je na vratih stala mlada žena in me prosila, če bi lahko govorila z menoj. Moj glas je odgovoril: »Le pridite,« a moje srce jo je prosilo, naj me pusti pri miru, da pospravim pisalno mizo.

Ob letu evharistije se mi v srcu nehote porodi želja in z njo prošnja, da bi znali vsi ljudje, še posebej pa mi kristjani, deliti kruh življenja. Vemo, da človek ne živi samo od kruha temveč od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust, zato je prav nedeljska maša kraj in čas srečanja ljudi z Bogom. V berilu, prilikah in evangeliju je zapisana vsa modrost stvarstva. Le prisluhniti ji je treba. Ne le prisluhniti temveč jo osvojiti, vzeti za svojo in po njej živeti. Bog preprosto in razumljivo nagovarja človeka; da boje razumemo, nam na pot pošilja preizkušnje in znamenja. Vsaka prilika in vsaka beseda, povedana in zapisana pred dva tisoč leti, je tudi danes pot, ki vodi posameznika in skupnost k Bogu.