Škofljica

Neki svetovalec je pripovedoval:
»Prejšnji teden je dobili vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar, ki bi jo rad slišal v petek zvečer, je bila, da prihaja kdo na pogovor.
Še preden sem mogel odgovoriti na klic, je na vratih stala mlada žena in me prosila, če bi lahko govorila z menoj. Moj glas je odgovoril: »Le pridite,« a moje srce jo je prosilo, naj me pusti pri miru, da pospravim pisalno mizo. A nisem pospravil mize, ampak se usedel in govoril s to ženo, ki je resnično potrebovala pomoči. Njena zgodba je bila dolga in pretresljiva. Ko pa sem pomislil koliko težje je bilo njej govoriti kot pa meni poslušati, sem pozabil koliko opravkov nisem končal, in ji prisluhnil z vsem srcem.
Mlada žena je čez nekaj ur zapustila mojo pisarno z istimi problemi, kot jih je prinesla, ko je vstopila vanjo. Toda sobo je zapustila tudi s spoznanjem, da ni sama, ampak da je tako pomembna, da jo poslušam.

Svetovalec je takrat spoznal, da je eno od sporočil vstajenja, da nikoli nismo sami. Naučil se je, da takrat, ko smo drugim blizu, ko smo do njih pozorni, jim damo priložnost, da vstanejo. Posredujemo jim novo življenje in takrat smo podobni Jezusu, ki je tebi in meni podaril novo življenje. Kristus je po vstajenju zagotovil svojim učencem: »Vedite pa, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
Jezus je razveselili in okrepil učence, ko je bil med njimi!
Velikonočno voščilo slovenskih škofov 2010

Za vse, ki se tretji dan po velikem petku zberemo ob odprtem in praznem grobu ter prepevamo trikratno velikonočno alelujo z vedno višjim in močnejšim glasom je Kristusovo vstajenje dogodek, ki nas osvobaja in velika noč je praznik našega osvobojenja in odrešenja. Na veliki petek zremo v Kristusa kot poraženca in na križ pribitega. Na veliko noč pa je pred nami kot zmagovalec nad hudobijo in sovraštvom, nad grehom ali zlom, še več: nad smrtjo. Poslednja zmaga je vedno njegova. Z njo nas osvobaja strahu pred ničem, nesmislom ali praznino življenja; osvobaja nas za novo življenje.
Za vse, ki verujemo, kar obhajamo in slavimo, je velika noč »Kristusov danes«. To ne gre le za spomin na dogodek pred dva tisoč leti, marveč za dogajanje, ki se uresničuje danes, med nami in v nas. Vstali Kristus je naš »danes« in naš »jutri«, naš začetek in konec, naše vse. Zato je velika noč praznik naše vere v Kristusa, ki med nami in z nami živi.
Za nas, ki imamo v Kristusovem vstajenju zagotovilo svojega vstajenja in večnega življenja, je velika noč praznik upanja. Naš Bog ni oddaljeni Bog, je z nami tudi v smrti. V njegovi roki je naša usoda, v Kristusovi smrti je smrt naše smrti in v njegovem vstajenju je naše vstajenje. Naš cilj ni veliki petek s štirinajsto postajo križevega pota, marveč velika noč z vstajenjem v novo življenje.
Končno je za nas velika noč dogodek, ki nas obvezuje, da smo vedno in povsod velikonočne priče, s Kristusovim vstajenjem zaznamovani pričevalci, oznanjevalci in nosilci sporočila, da je naše življenje delavnik za večno domovino, večno nedeljo.
Vsem sobratom duhovnikom, redovnikom, redovnicam, vsemu Božjemu ljudstvu, rojakom po svetu, posebej še bolnim in trpečim voščimo: Blagoslovljene velikonočne praznike!
Vaši škofje

Voščilo župnika
Veselo veliko noč vam voščim prav iz srca, veselja polne svete dni. Naj Vstali blagoslov vam da in trdnosti, saj On živi! V Evharistiji z nami je; pogumno nam , mir in moč deli. Gospod naj Vam povrne vse, kar ste dobrega storili, ker Gospod vekomaj živi.
Župnik Jože
Velikonočni ponedeljek
Vsak praznik nas obogati in ob praznovanju želimo znova in znova podoživljati praznično lepoto, dogodke in stvarnosti, ki smo jih doživeli. Velika noč pa je najveličastnejše praznovanje kristjanov. Zato se Cerkev v svojem bogoslužju tega velikega dogodka spominja še osem dni, do Bele nedelje. To so dnevi doživljanja velikega dogodka vse zgodovine. Na to naj bi tudi verni ne pozabili. Za mnoge verne je bila včasih velika noč tako velik praznik, da ni nihče šel od doma, pot jih je ta dan vodila samo v cerkev. Zato pa so si vzeli še en dan za prijateljske vezi z sosedi, znanci, bližnjimi... sekali pirhe, fantje so šli na vas s pirhi, možje so šli tudi na polič vina... a žal se danes te lepe navade vedno bolj opuščajo, ker se tudi velika noč ne praznuje več tako kakor se je pred desetletji. Moramo iskati nove možnosti – družina, skupnosti in tudi Cerkev. Še vedno radi slišimo besede na velikonočni ponedeljek gremo »v Emavs«.
V Lanišču je na ta praznični dan že kar celo stoletje in več »potresna pobožnost«. Soseščani so se obljubili, da bodo vsako leto darovali sveto mašo, da so bili in da bi bili obvarovani naravnih katastrof. Tudi letos vas vabim k maši ob 10 uri v Lanišče, k sv. Uršuli.

Birmanski voditelji
Birmanske skupine so sestavljene iz mladih, ki se pripravljajo na birmo in za življenje v večji povezanosti z Cerkvijo. Seveda je to delo zelo dolgotrajno, ne poteka samo v času priprave na birmo temveč od vsega začetka življenja, ko starši otroka uvajajo v skrivnosti vere do tistega časa, ko mora vsak posameznik osebno odgovarjati na božji klic. Nekdo za ta božji klic dozori prej, drugi pozneje, nekateri pa se niti ne trudijo za to in ostanejo na ravni »otročje vere«. Veliko premalo se naredi za to da bi mladi odrasli v veri. Pri mnogih ni čutiti nobene pripravljenosti.
Želim, da se bomo zbrali v torek po večerni maši. Pogovor bo potekal o sami pripravi na birmo. Prosim, da pridete vsi voditelji ali pa nujno vsaj eden.

Maša za prvobohajance – sreda ob 19 uri
Vse starše prvoobhajancev in same obhajance vabimn k sv. maši v sredo. Govorili bomo o tem kaj je sv. maša in kaj lahko mi storimo?
Srečanje botrov v četrtek ob 19.3o
Vemo, da so botri po izročilu Cerkve predstavniki žive in odrasle Cerkve, kristjani, ki svojo vero živijo. Danes se mnogi niti ne vprašajo kako je z njihovo vero, v tem pogledu sprejmejo tudi botrstvo. Mnogi mislijo, da je njihovo naloga birmanca »dobro obdarovati« in je stvar opravljena. To je popolnoma napačna podoba botrstva. Naloga botra je duhovna – pomagati birmancu vztrajati na poti za Kristusom. Botri vabljeni na srečanje, ki bo v četrtek ob 19.3o v pevski sobi.

Veroučne ure
Za razrede, ki imajo v ponedeljek verouk – odpade, drugi razredi imajo redne veroučne ure!!

Romarji - za prevoz plačate 7 €, v župnijski pisarni.

Zahvale
Vsem, ki ste sodelovali pri delu za lepo okolico cerkve gre zahvala. Resnično si želimo zdravo naravo, pa tudi čisto. Vaša dobrota, izkazali ste jo v četrtek ob nabirki za Karitas,v petek in soboto za božji grob. Dobri Bog vidi vašo darežljivost in vam bo povrnil. Ob cvetni nedelji ste darovali za oljčne vejice za župnijo Šmarje pri Kopru. Župnik je hvaležen in vesel vaših darov za učilnice. Zahvaljujem se tudi mlademu mizarju Golobič Primožu, ki nam je napravil nove raglje za zvonik. V to napravo je vložil kar nekaj svojih prostih ur in ne samo to ohranja se s tem tudi kulturna dediščina naše slovenske zemlje. Hvala Primož, za to delo.

Godovi in mašni nameni 5.4. – 11.4. 2010
pon. Vel. pon...............ob 8 uri za ++ Anžič
ob 10 uri zaobljubljena maša – Lanišče
tor. Filaret..................za + Bojan Robida, obl. ob 19 uri
sr. Aleksander...........za ++ vaščane Gumnišča, ob 18 uri
za + Marjan Verbič, obl. ob 19 uri
čet. Valter..................za + Danilo Pečar, obl. ob 19 uri
pet. Hugo..................za + Anton Pirnat – Faconov, ob 19 uri
sob. Domen..............za + Vida Podlogar, obl. ob 19 uri
ned. bela ned............ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Metka Primc in Mateja Belcijan

Češčenje sv. Rešnjega Telesa
V petek 9 aprila vabim k češčenju sv. Rešnjega Telesa v pripravi na evharistični kongres pevke dekliškega zbora ob 18.3o. V nedeljo ob 9.3o pa vabim starše in birmance. To je za birmance »uvajanje v češčenje«. Tokrat naj pride 8 razred.