Škofljica

Petero nas je bilo. Sedel smo za mizo in čakali. Spočetka smo se smejali in razgovarjali, nato smo se igrali domino, naposled smo se naveličali ter smo umolknili...
...Kadar so se zunaj oglasili koraki, smo se ozrli proti durim. Strmeli smo z velikimi očmi in odprtimi usti, sapa nam je zastajala. »Prihaja!« Koraki so utihnili, spogledali smo se molče; oči so bile solzne, ustne so se tresle. Zelo smo bili lačni. Mračilo se je že, matere ni bilo. Pred dobro uro se je napotila bogvedi kam. Vedeli smo: kadar pride, prinese kruha. Prav nič nismo dvomili. Kajti večerilo se je in zvečer je treba večerje... Ko je šla, je bila vsa majhna in sključena; globoka brazda je bila na njenem čelu. »Kmalu se vrnem!« je rekla. Mislili smo, da gre samo k peku, sto korakov daleč. Minuto tja, minuto nazaj; recimo, da bi tam še malo pokramljala, bi bilo pet kvečjemu deset minut... »saj niso šli k peku!« je rekla Hanca. »K štacunarju so šli«! je rekla Francka. »Pa če jim ne dajo?« sem rekel jaz. Pogledali so me, kakor da sem izpregovoril čisto nerazumljivo, nadvse čudno besedo. »Da jim ne bi dali?« je obstrmela Hanca.«Zvečer je treba večerje!« je rekla Francka. ... Na jok nam je bilo, zaihtel pa nihče ni... »saj ne bo konca nikoli! Nikoli ne bo drugače! Mati ne pride, ne prinese kruha1«... »Saj bi lahko, če bi hotela! Sinoči je prinesla kruha, če mu bi ga nocoj ne, ko smo lačni kakor sinoči? Tam stoji, bogvedi kje, pa opravlja in se smeje ter se ne zmeni za nas. Takoj da se povrne, je rekla; zdaj je že ura minila, morda že poldruga ura... nalašč čaka, na cesti postaja, s sosedami kramlja; sama je že najbrž večerjala, pa se ji ne mudi s kruhom!«
V molku smo spoznali; natanko smo vedeli drug za drugega: »Tudi ti tako misliš. Sestra! Tudi ti tako sodiš, bratec!«In v tistem trenutku tudi med nami ni bilo več ljubezni. Noč je bila, ali še smo si videli v oči. Oči so govorili: »Poznam te, sestrica; natanko vem, zakaj molčiš! Tvoja misel je smrtni greh, ki nikoli ne bo izbrisan!« »Poznam te, bratec, bistvo vem, kaj si mi očital na tihem! Tudi tvoj greh ne bo nikoli izbrisan!...«
Zunaj, mislim, da pred sosedovo hišo, je zacvilil pes; žalosten, zategnjen glas je bil. »Lačen je, pa cvili!« je rekla sestra. Takrat je najmlajši brat nenadoma naglas zajokal; njegov glas je bil čisto podoben tistemu cviljenju. »Nehaj!« se je razljutila sestra; ali tudi v njeni besedi je bilo ihtenje; gledali smo na mizo, vsi smo trepetali. »Pogledam na cesto!« sem rekel. »Kaj bi gledal? Ne pride prej...če še kdaj pride!«... Počasi in tiho so se odprle duri. Na pragu je stala mati. Kakor ob belem dnevi smo razločili njen obraz. Ves bel in tenak je bil, oči pa so bile objokane in so gledale plaho; tako gleda grešnik na tvoje trdosrčne sodnike. Mati se nas je bala... »Ali ste dolgo čakali?« je rekla s tihim in prosečim glasom. »Nisem mogla prej... niso dali...«
K životu je tiščala hleb kruha; že od daleč smo videli, da je skorja lepo rumena... O mati, zdaj vem: tvoje telo smo uživali in tvojo kri smo pili! Zato si šla tako zgodaj od nas! Zato ni veselja v naših srcih, ne sreče v našem nehanju!...

Zahvala Bogu
Katekizem katoliške Cerkve uči, da imamo v Evharistiji višek češčenja katero ljudje izkazujejo Kristusu in po njem Očetu v Svetem Duhu /člen 1325/. Razpoloženje češčenja mora prevevati vse kristjanovo življenje, molitev in delo. Svetniki so se tega dobro zavedali. Znano je geslo sv. Ignacija: »Vse v večjo božjo čast!« Ta stavek bi moral biti za vsakega kristjana čudovita jutranja molitev. Pri sv. maši svoje češčenje in zahvaljevanje združujemo z Jezusovim češčenjem nebeškega Očeta, Tako naše češčenje dobi veliko vrednost. Če bomo pri maši vedno znova častili Boga, bomo polagoma vse svoje življenje spremenili v čudovito hvalnico Bogu. Več na zemlji ne moremo doseči. Nebesa bodo v vsej polnosti nadaljevanje tega, kar bomo tu že izvrševali!!
Blizu Jezusovemu srcu
V svetem pismu je zapisano: prvi kristjani so bili enega srca in enega duha. Drug z drugim so delili vse: veselje in bolečino. Trudili se bomo, da bo naša skupnost prisrčna in da se bomo sprejemali med seboj. To skupnost bodo z nami ustvarjali naši letošnji prvobohajanci. Z pomočjo staršev so se več let pripravljali na dan prvega svetega obhajila in tudi na prejemanje sv. Rešnjega Telesa v poznejšem življenju. K sv. obhajilu želijo pristopiti: Boh Anže, Boh Maja, Boh Nika, Blatnik Lara, Černe Klara, Etling Peter, Filej Rok, Henigman Luka, Mlakar Laura, Reisp Tjaša, Škarja Martina, Toni Vid, Turk Nina, Vojska Gašper, Zajc Žiga, Zupančič Jaka, Železnik Miha, Žnidaršič Ana in Žnidaršič Erik. Vsem mladim kristjanom čestitamo in prav tako tudi staršem in veselimo se srečanja z Jezusom v kruhu življenja.

Spoved prvoobhajancev in njihovih staršev
Vsem nam je dana lepa priložnost, da povečamo svojo milost ob prejemu zakramenta sv. spovedi. Spoved nas tudi notranje disponira za srečanje z Jezusom v kruhu življenja. Za velik dan, ki ga doživljamo vsi v župniji je prav, da smo na to slovesnost tudi notranje pripravljeni. Sama zunanjost je največkrat premalo za pravo praznovanje. Zato vabim starše in bližnje naših prvoobhajancev k spovedi, ki bo v četrtek ob 18.45 v župnijski cerkvi. Otroci bodo imeli spovedovanje isti dan, vendar že ob 18 uri. Starši jih pripeljete!

Čiščenje cerkve za prvo sveto obhajilo
Vsi starši prvobohajncev lepo vabljeni v soboto 8. maja ob 8 uri k pripravljenju cerkve za praznovanje. Za vsakega se bo našlo kakšno delo, pomembno pa je tudi skupno delo, ki nas povezuje, se med seboj spoznavamo in lahko gradimo tudi lepe človeške odnose. V slogi je tudi moč. Vabljeni.

Šmarnice v letošnjem letu – 2010
Letošnje šmarnice so povezane z mašo, ki je višek vsega krščanskega zakramentalnega dogajanja. Vse to dogajanje pa je za otroke velikokrat nerazumljivo in jim nikoli ne znamo dovolj jasno razložiti vse bogastvo vsebine zakramenta sv. Rešnjega Telesa. Zato bodo letošnje šmarnice razlagale prav to in pomen tega za našo vero. Vsi lepo vabljeni, ob 19h.

Reden verouk – za vse razrede je v tem tednu reden verouk!!

Srečanje za starejše – bo v ponedeljek po večerni maši, ob 19.45.

Komisija za družino pri ŽPS – Vse člane te komisije vabim na srečanje, ki bo v torek po maši. Dogovorili se bomo za srečanje zakoncev jubilantov, ki bo v nedeljo 16. Maja v povezavi z sv. daritvijo ob 10 uri. Člani zberemo se v župnijski pisarni, ob 20 uri.

Komisija za prireditve pri ŽPS
Zelo hitro se nam približuje župnijski dan, ki ga bomo obhajali že 6 junija in prav tako tudi Slovenski evharistični kongres v Celju. Vse to moramo načrtovati in pripraviti, zato vas vabim na srečanje v sredo ob 20 uri v zakristijo.

Prva sreda – molivci
Kadar je človek bolj vprežen v vsakdanje delo potrebuje več moči, več pa tudi božje pomoči. Zgodi se nam rado, da takrat uporabimo znameniti rek: »Nimam časa!« Z božjo pomočjo in milostjo zmoremo več. Z Bogom gradimo tudi v takih trenutkih, zato lepo povabljeni k molitvi – molili bomo po maši v cerkvi do 20 ure.

Nabirka za socialno zavarovanje duhovnikov 9. 5. 2010
Vsako leto se v mesecu maju duhovniki obračamo na vas dragi verniki s prošnjo za pomoč pri socialnem zavarovanju duhovnikov naše nadškofije. V župniji bo nabirka prihodnjo nedeljo. Za izkazano pomoč se v imenu vseh duhovnikov, vam dragi bratje in sestre lepo zahvaljujem.

Godovi in mašni nameni 3.5. – 9.5. 2010
pon. Filip .................za + Franc in Frančiška Bedenčič, ob 19 uri
tor. Florjan..............za + Anton Gorišek, ob 19 uri
sr. Gotard...............za + Marija Gruden, obl. ob 7.3o zj.
čet. Dominik............za + Alojzij Hafner, obl. ob 19 uri
pet. Domitila............za zdravje v čast MB, ob 19 uri
za + Anica Lah, obl. ob 20 uri
sob. Bonifacij...........ob 7.30 za nove duhovne poklice
ob 19 uri za ++ iz družine Podlogar
ned. 6 vel. ned.........ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Marija Anžlovar

Gasilci – v torek goduje vaš zavetnik sv. Florjan. Temu svetniku se priporočamo naj nas vse varuje časnega in večnega ognja. Z vašo in božjo pomočjo blažimo preizkušnje. Hvala in čestitamo za praznik!!