Za nami so dnevi pričakovanja, upanja, srečanja in doživetja. Na poti teh dni smo se ustavili v Celju in sodelovali na našem največjem dogodku v tem letu – na Slovenskem evharističnem kongresu. Velika množica se nas je zbrala in sodelovali smo pri slovesnosti – Bogu na čast in nam v duhovno korist in zgled ob razglasitvi Alojzija Grozdeta za blaženega.
Verni ljudje smo prihajali z vseh strani naše domovine. Slišali smo besedo Gorenjca, besedo odprtega Dolenjca, tudi iz obrobja Panonske nižine, prav tako pa ni manjkalo vernih Istranov in Kraševcev. Skupaj s pastirji je romalo božje ljudstvo, da izpriča in se utrdi v veri v Presveto evharistijo in Rešnjo Kri.
Ceste in pota, ki vodijo do stadiona v Celju so vedno bolj postajala ozka grla in promet se je vedno počasneje odvijal, čeprav so prometniki marljivo in dobro delali. Organizatorji so vedno bolj spoznavali, da sam prireditveni prostor postaja premajhen. Storili so vse, kar so v tem času mogli narediti. Naj čim več ljudi napolni – pride na stadion. Prav gotovo, kaj takega stadion še ni doživel in gotovo še dolgo ne bo. Vse štiri stani stadiona so bile polne, enako tudi samo nogometno igrišče. Velika množica ni mogla na sam prireditveni prostor. Beseda nadškofa Stresa in beseda
in samega organizatorja, v opravičilo nam niso prišle prav do srca. V marsikakšnem srcu se je naselila bolečina – škoda. Ob takih velikih shodih se večkrat zgodijo tudi ne ljube stvari. Gospod Peter iz Koroške je pripeljal svoje verne, a so ostali zunaj, vlak, ki je pripeljal verne romarje iz Ljubljane je zaradi okvare pripeljal ljudi že sredi dogajanja...nekateri pa so šli iz dvorane in si zunaj stadiona izbrali mesto in gledali na dogajanje na stadionu.
Vsak izmed nas je želel doživeti ta dan – doživeti lepoto skupnosti ob evharistiji, ob doživetju razglasitve prvega slovenskega mučenca.
Gospa, ki se je tega veličastnega srečanja udeležila v dvorani Zlatorog in si je ogledala dogajanje na velikem panoju v dvorani – je modro izjavila: »Vesela sem, da nas je bilo toliko, ne bi se hudovala, tudi če bi bila v vrsti v avtobusu pred Celjem. V duhu bi bila z vsemi, ki bi bili na stadionu«. Lepo pričevanje, kako pomembno je biti na takšnem srečanju, pa četudi ni vse po naših načrtih in pričakovanjih.
Mnogi so ostali doma in si po TV ekranih tešili svojo željo biti na samem kraju dogajanja. Prav gotovo ste marsikakšno stvar, dogajanje videli bolje kakor mi sami udeleženci, a je za vse udeležence tudi samo vzdušje na stadionu ali ob stadionu težko pričarati s TV sliko.
Nedeljsko dopoldne se je hitro prevesilo v popoldne. Sredi dneva smo obhajali sv. daritev. Morda se sprašujemo, zakaj. Zaradi vročine in neviht bi bilo bolje v zgodnjih urah ali v popoldanskih poznejših urah. Tudi to ima svoj pomen. Kakor je bila sv. daritev darovana sredi dneva, tako naj ima tudi središčni pomen v našem življenju. Evharistija je za nas kristjane, tisto dejanje, ki povezuje, kar se je dogajalo, kar se dogaja in kar se bo še dogajalo. Evharistija naj postaja središče našega življenja – sonce našega življenja.
Zahvale ob 21 župnijskem dnevu
Zahvaliti se za prejete dobrote je ne samo lepo temveč tudi dolžnost vsakega človeka, ki mu je bila izkazana dobrota. Tudi mi smo jo bili deležni najprej s strani naših gasilcev na Škofljici. Vsako leto znova so nam v veliko pomoč z sposojenimi mizami in klopmi in z žarom. Če bi prosili za več, pa bi tudi prejeli. To je že postala »tradicionalna dobrota«. Vsako leto znova nam priskočijo na pomoč. Njihovo geslo »Na pomoč« - so vedno pripravljeni pomagati. V imenu vse naše župnije izrekam zahvalo prostovoljnemu gasilskemu društvu Škofljica.
Z veliko hvaležnostjo sprejmemo tudi dobrote Pekarne Pečjak na Škofljici. Ob vsej gospodarski krizi, ob neprestani borbi za trg, se vmešamo mnogi in naša prošnja za pomoč ne naleti na gluha ušesa. Podjetje Pečjak, ki nastopa vsako leto z novimi proizvodi in novimi programi, tudi nas preseneča z svojo dobroto in nam vsako leto pomaga pri župnijskem dnevu. Naj še naprej uspešno gradi svojo prihodnost. Hvala za vse. Bog povrni!
Mnogi imajo velike skrbi kako besedo in glasbo vnesti v prostor. Pri nas to delo prevzame, že znani naš dobrotnik in pomočnik na župnijskim dnevu Franci iz Malna. Če s svojim ozvočenjem in znanjem odpira vrata pri najboljših slovenskih narodnozabavnih ansamblih in mnogih prireditvah širom naše domovine, se mu za njegovo pripravljenost in delo, ki ga ima vsako leto z ozvočenjem župnijskega dneva zahvaljujemo. Kako dobro in prijetno je dobro slišati, tako nam tudi dogajanja, ki niso v naši neposredni bližini lahko spremljamo in doživimo. Hvala za opravljeno delo in ti želimo »naj se sliši«.
Dolžni smo braniti družino
Pote tem naslovom piše naš nadškof v reviji Cerkev v sedanjem svetu št. 3, ki jo lahko zastonj vzamete na pultu v avli. Vsa številka te revije je tokrat posvečena sodobnim vprašanjem družine, ki se nam postavljajo v naši družbi. »Gre za napad ena najbolj odločilnih vrednot, kajti od tega, kakšno družinsko življenje prevladuje v družbi, je v veliki meri odvisno zdravje vse družbe, v našem primeru pa tudi obstoj naroda. Dolžni smo braniti vrednote družine, tiste družine, ki je naš narod stoletja ohranjala pri življenju.« /Anton Stres v uvodnem članku/.Ne moremo dovoliti, da bi razvrednotili tradicionalno družino, to je nasilje nad naravnim redom. Revijo vzamete zastonj. Hvala!
Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu
Zvestoba narodu je tudi v tem, da se spominja svojih bratov in sester. Mnogi so v bitkah in pobojih, dali svoje življenje za domovino. Vseh se bomo spominjali tudi v Kočevskem Rogu. Spominska slovesnost bo potekala 4 julija z sv. mašo ob 11 uri. Vabljeni v Kočevski Rog. Obvestite tudi prijatelje in znance o tej slovesnosti.
Oratorij 2010
Letošnji oratorij nam bo spregovoril o času. Vsi vidimo, kako je za vsakega posameznika čas nekaj, na kar so nas že naši starši opozarjali na dobro izrabo časa – za pametno igro, za bogatitev osebnega življenja, za pridobitev gmotnih dobrin za življenje, za počitek, za koristno delo in pomoč drugim...in še in še...Kako otroke uvajamo v delo vsakdanjega življenja.? Kako naš otrok preživlja svoj čas? Smo lahko mirni? Pridite na oratorij!!
Kresni večer in dan državnosti
Kresni večer je čas, ko se dan obesi. V želji, da se premaga moč teme in da se poveča moč sonca so prižigali kresove, ne pred stoletjem, marveč od prvih časov človeštva. Tudi danes želimo s tem poudariti življenje, življenje je močnejše od smrti. Pravo praznovanje kresa je na predvečer praznika Janeza Krstnika, to pomeni 23 junija dotičnega leta. Vabljeni na kres, ki bo na Malnarjevem hribu. Dan za tem pa obhajamo dan državnosti. Lahko se ob prazniku zamislimo kakšna je moja naloga in vloga v naši družbi. Kaj sem kot vernik in državljan dolžan storiti za svojo domovino? Maša za domovino bo 23. junija ob 20uri. Vabljeni!
Godovi in mašni nameni 21.6. – 27.6. 2010
pon. Alojzij.................za + Anton Pirnat – Faconov, ob 20 uri
tor. Janez ..................v čast sv. Sin za srečen zakon, ob 20 uri
sr. Jožef....................za našo domovino, ob 20 uri
čet. Janez Krstnik......za + Kajetan More, ob 19 uri na Gum.
za + Janko Vidmar, obl. ob 20 uri
pet. Viljem.................za + Anton Gorišek, ob 20 uri
sob. Vigilij.................za + Franc Markič, ob 20 uri
ned. 13 nav. ned.........ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Franc in Marija Hribar
Prijava za krst
Na to veliko dejanje se moramo tudi osebno pripraviti v zavesti svojega krsta. Vsak starš je vprašan, če je pripravljen sprejeti tudi dolžnosti, ki izhajajo iz krsta. Vzgajati otroka v krščanskem duhu je danes velika in tudi pomembna naloga. Da bomo to zmogli v čim boljši pripravljenosti smo tudi povabljeni na srečanje. Starši zglasite se.
Tednik Družina – prinaša čudovito poročanje iz dogajanja v Celju.
Bolniški duhovnik tel. 232 – 04 – 09 ali 041 – 613 - 378
