Škofljica

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Župnija Škofljica

Oratorij 2010

Dragi prijatelji!

Tudi letos smo se zbrali mladi animatorji, da bi skupaj z vami preživeli 6 dni, polnih veselja, zabave, poučnih zgodb, prežetih s pesmijo in igro.

Letošnji Oratorij nosi naslov Pazi, čas! Zgodba je temelji na knjige Momo, Michaela Endeja. Skupaj z navihano deklico Momo bomo iskali pot k Bogu.

Naslov »Pazi, čas!« govori: »Bodi pozoren na čas. Ne zapravljaj ga za nevredne stvari in ne samo zase. Nameni ga vsakemu in vsaki stvari, kolikor mu ga moraš nameniti.«

Skozi igro, pogovore, delavnice, petjem in molitvijo bomo iskali pravo pot! Zato vas vabimo, da ta čas od 4.7. do 9.7. skupaj z nami koristno izrabite čas!

Prijavnica se nahaja tukaj!

 

Oratorijski dan...

V nedeljo, 4.7. se bomo zbrali pred župnijsko cerkvijo ob 14. uri ta dan se bomo spoznali, izdelali kartice z našimi imeni, poimenovali skupine, zapeli himno, ogledali pa si bomo že prvi del oratorijske zgodbe. Domov bomo odšli ob 16 uri!!

Za ponedeljek, torek, sredo in petek pa velja naslednji razpored:

URA

DEJAVNOST

7.00-9.00

JUTRANJE VARSTVO

8.00-8.45

PRIHOD ANIMATORJEV

9.00

PRIHOD OTROK

9.00-9.30

HIMNA, IGRANA KATEHEZA

09.30-10.00

KATEHEZE PO SKUPINAH

10.00-11.45

DELAVNICE

11.45-12.00

MOLITEV V CERKVI

12.00-13.00

MALICA

13.00-14.45

IGRE

14.45-15.00

HIMNA

V četrtek načrtujemo izlet. O podrobnostih boste izvedeli naknadno, na prvi dan oratorija.

V petek pa bomo z otroci za vas starše kot že vsako leto pripravili kratko predstavo ob zaključku našega druženja. O uri boste še obveščeni.

Kontakt

E-pošta Natisni
Položaj Ime Telefon
1 župnik: Jože Tominc Župnija Škofljica 01/366-63-36 ali 041/328-606
2 predsednik: Dolšina Jože Turistično društvo Škofljica 040/639-699 ali 031/633-793

Življenje z Jezusom Kristusom v zakramentih

E-pošta Natisni PDF
Zakramenti so najvišji izraz živega, osebnega in ljubečega odnosa med Bogom in vernikom sredi občestva. V zakramentalnem obhajanju Sveti Duh daje življenje oznanjeni Božji besedi, da bi jo sprejeli in po njej živeli. Isti Duh s svojo močjo preoblikovanja ponavzočuje in aktualizira Kristusovo odrešenjsko delo ter stori, da je dar skupnosti Cerkve rodoviten. Dogaja se podobno kot učencema na poti v Emavs, ki jima je šele lomljenje kruha odprlo oči vere, da sta povezala razlago Svetega pisma, velikonočne dogodke in svojo življenjsko usmeritev. Tako se je Jeruzalem zanju spremenil iz "kraja smrti" v "kraj življenja". V obhajanju zakramentov poveličani Kristus z osebnim "dotikom" ozdravlja, posvečuje, hrani in daje skrivnostno vnaprej okušati večno življenje.

Zakrament krsta
Sveti krst je temelj celotnega krščanskega življenja, velika vrata k življenju v Duhu in vrata, ki odprejo dostop k drugim zakramentom. Pri krstu postanemo Božji otroci, se osvobodimo izvirnega greha in vseh osebnih grehov, postanemo svetišče Svetega Duha in deležni trojne Kristusove službe; včlenimo se v Cerkev in postanemo deležni njenega poslanstva. Prejem krsta - ali vsaj želja po njem - je za zveličanje potreben.

Zakrament birme
Zakrament birme tiste, ki so krščeni, "popolneje zveže s Cerkvijo, jih obogati s posebno močjo Svetega Duha in jim tako nalaga strožjo dolžnost, da kot resnične Kristusove priče hkrati z besedo in dejanjem razširjajo in branijo vero".

Zakrament evharistije

To je najsvetejši zakrament, spomin Gospodove smrti in vstajenja, vir krščanskega življenja ter srce Cerkve. V njej je navzoč sam Kristus, ki se za nas daruje in je naša duhovna hrana. Cerkev po njej trajno živi in raste ter napreduje v edinosti. Evharistija je trajni zakrament, ki spremlja in zaznamuje kristjana na celotni življenjski poti od otroštva do poslednje ure. Jezus je evharistijo napovedoval že s čudežnimi pomnožitvami, prvič pa jo je skupaj z učenci obhajal pri zadnji večerji. Zato ima vsako obhajanje svete daritve velikonočni značaj.


Zakrament pokore in sprave
Življenje Božjega otroka, ki smo ga prejeli pri svetem krstu, more z grehom oslabeti in biti celo uničeno. Greh je predvsem zavrnitev Boga, njegove ljubezni in svetosti, ki obenem prizadene škodo Cerkvi. Božje odpuščanje vključuje tudi spravo s Cerkvijo. Kdor greši, rani tudi lastno dostojanstvo človeka, poklicanega k božjemu otroštvu. Odpuščanje grehov, storjenih po krstu, se podeljuje z zakramentom spreobrnjenja, spovedi, pokore ali sprave.

Bolniško maziljenje
Cerkvi je pri skrbi za bolnike vzor Jezus Kristus v svojem odnosu do bolnikov tistega časa, ko je z besedo in dejanjem ozdravljal njihovo telo in dušo. Jezus je za ozdravljenje velikokrat izrecno pričakoval vero bolnikov, zato jo danes pričakuje tudi Cerkev. Jezus ni prišel, da trpljenje odpravi, ampak mu je s sprejetjem trpljenja na križu dal nov zveličavni smisel in pomen, zato hoče s posredovanjem te resnice in zakramenta človekovo trpljenje osmisliti tudi Cerkev.

Zakrament svetega reda (mašniškega posvečenja)
Kristus je veliki in večni duhovnik, od katerega prihaja vsako duhovništvo, tako skupno duhovništvo kot od njega bistveno različno službeno duhovništvo. Prav zato je on najtrdnejša vez med duhovniki in laiki, saj so vsi, čeprav na različen način, deležni poslanstva Kristusa duhovnika, preroka in kralja. Skupno in službeno duhovništvo sta zato naravnana drug na drugega.
Sveti red je zakrament, ki podeljuje apostolsko službo, kakor jo je Kristus izročil svojim apostolom. S posvečenjem ali z ordinacijo je kristjan, ki ga je po Cerkvi Kristus poklical, da hodi za njim, vključen v sveti red, kar označuje tako izvolitev, zaznamovanje, pooblastitev kot tudi izlitje posebnega daru Svetega Duha.

Zakrament svetega zakona
Z zakonsko zvezo se mož in žena s svobodno in nepreklicno privolitvijo drug drugemu izročita in drug drugega sprejmeta. Tako ustanovita dosmrtno globoko skupnost življenja in ljubezni. Po svoji naravi je zakonska zveza naravnana na blagor zakoncev in roditev ter vzgojo otrok. Zakonsko zvezo med krščenimi je Kristus povzdignil v dostojanstvo zakramenta. Ta zakrament izpopolni človeško ljubezen zakoncev, utrjuje njuno nerazvezljivo enoto in jima daje milost, da se ljubita z ljubeznijo, s katero je Kristus ljubil svojo Cerkev. Tako lahko dobro izpolnjujeta svojo nalogo v zakonu in družini in si med seboj pomagata k svetosti.

Podružnice

E-pošta Natisni PDF

Podružnična cerkev Sv. Duha na Gumnišču

 

Cerkev se prvič omenja v listinah leta 1526. Zgrajena je bila v gotskem slogu. Valvazor jo omenja med šmarskimi podružnicami. Leta je 1685 je bila obsežno prezidana. Glavni oltar je verjetno nastal v letu 1686. Izdelal ga je muljavski mojster Jernej Plumberger.
Leta 1769 je ladja cerkve dobila obok. Zvonik je bil prizidan in kasneje še nadzidan.
V drugi polovici 19. stoletja je cerkev dobila nov obok, nov stranski oltar in prižnico, novo bandero, nove klopi, cementni tlak, in nov oltar lurške Matere božje.
Križev pot je ekspresivno delo iz začetka 19. stoletja. Spomladi 1998 je bil v celoti obnovljen.

 

Podružnična cerkev sv. Uršule v Lanišču

 

Kraj Lanišče se po sedaj znanih virih prvič omenja 29. oktobra 1228 v zvezi s šmarsko župnijo, ko je Wluingus "plebanus de Harlant" priča v pismu, s katerim potrjuje patriarh nakup posestvev s strani gornjegrajskega samostana. Freske slogovno umeščajo cerkev v 20. leta 15. stoletja. Tudi to cerkev Valvazor našteva kot šmarsko podružnico.
V 18. stoletju so popravili cerkvene zidove. V 19. stoletju so popravili cerkveni stolp in v sredini stoletja je cerkev dobila dva stranska oltarja.

Kamniti relief Božje oko

1968 je bila cerkev restavrirana. Freske v treh plasteh so bile odkrite leta 1954 ob popravilu cerkvene strehe. Prizor Uršuline smrti je prva freska v Sloveniji na katerih je upodobljena pokrajina in je datirana v 30 leta 16. stoletja. Ob restavraciji je bil odstrajen glavni oltar. Novi oltar nosi dva kamnita reliefa, ki naj bi izvirala iz znamenja. Baročna slika sv. Uršule iz glavnega oltarja se danes nahaja v župnišču Šmarje-Sap. Na zadnji steni cerkve pa so kipi iz glavnega oltarja - med njimi sv. Florjan.
Zunanjost cerkve je bila v zadnjih letih popolnoma obnovljena.

Freska s prizorom Uršuline smrti

Pobratena župnija St. Gallen

E-pošta Natisni PDF

Do povezave med župnijama Škofljica in St. Gallen je prišlo na pobudo nadškofa Šuštarja, ko je bil le-ta še glavni tajnik evropske škofovske konference v Švici in se je župnija St. Gallen ponudila, da bi pomagala kateri izmed slovenskih župnij. Ker se je na Škofljici ravno takrat začela zidava nove cerkve, je nadškof Šuštar v ta namen priporočil našo župnijo in tako je prišlo do medsebojnega pobratenja. Gonilna sila te povezave je bil sedaj že pokojni župnik Josef Sennhauser, danes pa te stike vzdržuje velik prijatelj Slovenije gospod Josef Wirth.

Mesto St. Gallen se nahaja nekaj več kot 10 km od Bodenskega jezera na tromeji med Avstrijo, Nemčijo in Švico. Leži v precej ozki dolini, ki se nadaljuje proti Bodenskemu jezeru, ima pa približno 70.000 prebivalcev. V mestu je nekaj industrije (znana je tovarna čokolade Maestrani ter nekdanja samostanska pivovarna), imajo pa tudi univerzo. Politično je St. Gallen glavno mesto kantona z enakim imenom.

Knjižnica je ponos benediktinskega samostana že od vsega njegovega začetka. Danes vsebuje okoli 100.000 knjig in je tretja največja knjižnica na svetu, takoj za Vatikansko in knjižnico v Pragi. Njena posebnost je 2.000 rokopisov, večina teh je iz časa največjega razcveta samostana (med 8. in 12. stol.). Veliko je odličnih, bogato iluminiranih rokopisov v irskem, karolinškem in otonijskem stilu. Druge knjige so iz renesančnega obdobja samostana (med 15. in 16. stol.). Knjižnica hrani tudi zbirko 1650 inkunabul (prvih tiskov). Srečno je preživela zaprtje samostana v letu 1805 in ostala nedotaknjena do današnjih dni. Ni pa namenjena le številnim obiskovalcem, temveč je še vedno odprta v študijske namene. Zaradi velikega števila zanimivih knjig, tiste, ki so razstavljene v vitrinah, zamenjajo kar dvakrat na leto.

Katedrala je posvečena sv. Galu in sv. Otmarju. Izvor te cerkve je celica irskega meniha sv. Gala, ki je v te kraje prišel leta 612. Tu je zbolel in ni mogel več nadaljevati svoje poti. Legenda pravi, da se je zapletel v trnje, iz katerega ga je rešil medved, zato ga upodabljajo z majhnim medvedom ob strani. Leta 719 je sv. Otmar tu zgradil prvo samostansko cerkev. Seveda to ni bila edina cerkev na tem mestu. Sedanja cerkev je bila zgrajena v letih 1755 do 1766 in je zadnja monumentalna zgradba poznega baroka. Kot gradbeni spomenik je zavarovana z vladnim odlokom. Od leta 1823 je tudi škofijska cerkev, saj je bila takrat ustanovljena škofija Chur - St. Gallen. Celotna cerkvena oprema je rokokojska in klasicistična. Vredne ogleda so freske, štukature, korna ograja in seveda korne klopi. Pod cerkvijo na zahodni strani je kripta sv. Otmarja iz leta 980, kjer je sedaj grobnica St. Gallskih škofov, na vzhodni strani pa je kripta sv. Gala, ki je še starejša - iz leta 830/837, vendar je bila med tem večkrat predelana. Na enem od dveh zvonikov je zanimiva stolpna ura, katere urni mehanizem je v enem zvoniku. Ura prek zahtevnih mehanskih prenosov poganja ure na sedmih mestih v cerkvi. Katedrala ima kar sedem zvonov. Velika dva sta v enem zvoniku, pet manjših pa v drugem. Največji zvon tehta kar 9 ton in se oglasi le ob največjih slovesnostih ter takrat, ko v sosednji zgradbi zaseda kantonski parlament.

Meščanom zelo veliko pomeni skoraj 1400 - letna zgodovina njihovega mesta. Z velikim spoštovanjem govorijo o svojem ustanovitelju sv. Galu in o dogodkih povezanih z njegovo zgodovino. Kapela sv. Gala stoji na mestu, kjer je nekoč sv. Gal postavil prvo zavetišče, ko se je na svojem popotovanju zaradi bolezni moral ustaviti na tem kraju. Celotna zgodovina prihoda je v kapeli narisana in napisana na 24 slikah, ki so pritrjene na stene in strop.

Vir: Obisk pri pobrateni švicarski župniji St. Gallen, Stane Kočar, 1996

Zvonovi zvonite, k molitvi vabite!

E-pošta Natisni PDF

"Ko se zvon oglasi, se zgane srce, saj nas mili glasovi zvonov ne pustijo ravnodušne. Zvonenje je pesem naših hribov in logov, naših gričev in vasi, naših večernih ave in jutranjih molitev, petkovega trpljenja in sobotnega prazničnega počitka, naših slavnostnih dni in pesem trpečega Joba. Kako prazen in pust bi bil naš svet brez teh pesmi, ki dvigajo in blažijo, tolažijo in krepijo. Zvonovi so naši sopotniki v življenju." ( župnik Jože Tominc)

Želja po novih zvonovih se je rodila, ko je tedanji župnik Peter Kvaternik dne 17.10.1993 zapisal v Oznanila župnije Škofljica: "Na zadnji seji ŽPS z dne 01.10.1993 smo samo na kratko spregovorili tudi o možnosti nabave bronastih zvonov za Škofljico v prihodnjem letu. Člani menijo, da to ne bi smel biti tak zalogaj, ki bi ga naša župnija ne zmogla."
S tem nakupom bi zamenjali dva železna zvonova iz leta 1918, ki ju je darovala matična župnija Šmarje-Sap ob ustanovitvi nove župnije Škofljica.

Začelo se je zbiranje prispevkov in zahvaljujoč radodarnosti ljudi so se hitro začele temeljite priprave in dogovori. V povezavi z župnikom iz Poljan nad Škofjo Loko Mirotom Bončo je bila na razgovor povabljena livarna Perner iz Passaua /Nemčija/ in po pogovorih z njimi je bila sklenjena pogodba za štiri nove bronaste zvonove. Oglasijo naj se na tone D (1600 kg), Fis (800 kg), A (500 kg) in H (350 kg). Izročeni so v varstvo zavetnikoma župnije sv. Cirilu in Metodu - za slovenski rod, Mariji Pomagaj za naše družine, sv. Krištofu za srečno pot in sv. Jožefu Delavcu za božji blagoslov pri delu.
Zaradi omejene konstrukcije (prostora in dovoljene teže) so to tudi največji zvonovi, ki jih ta zvonik še varno prenese.

22. septembra 1996 se je kar za cel avtobus župljanov odpravilo na slovesno ulivanje novih zvonov v Passau v Nemčijo. Tam je gospod župnik Jože Tominc blagoslovil začetek del, prisotni pa smo bili pri postopku ulivanja vseh štirih zvonov. Lastnik livarne g. Rudolf Perner nam je po končanem ulivanju še prijazno razložil ves postopek izdelave zvonov od začetka do kraja.

Ljubljanski pomožni škof Alojzij Uran je 15. oktobra 1995 ob velikem številu udeležencev vse štiri zvonove posvetil, sledila je slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo.

Naj zvonijo k miru, naj oznanjajo upanje in ljubezen, naj nas kličejo k večnemu življenju.

Stane Kočar, 1995

Skupine v župniji Škofljica

Seznam skupin:

Birmanske skupine
Bralci božje besede
Katehetska skupina
Ključarji
Ministrantje
Mladinska skupina
Molitvena skupina
Pevski zbori
Pritrkovalci
Skavti
Zakonska skupina
Župnijska karitas
Župnijski pastoralni svet

Stran 1 od 3

Urnik sv. maš

Ponedeljek: ob 19 uri
Torek: ob 19 uri
Sreda: ob 19 uri
Četrtek: ob 19 uri
Petek: ob 19 uri
Sobota: ob 19 uri
Nedelja: ob 8 uri in ob 10 uri
Nahajate se na: Župnija Škofljica Župnija