Oznanila žunije Škofljica 3.2.2018

Župnija skupnost občestev  /skupin/

Najprej nekaj suhoparnih številk za lažje razumevanje vsebine. Najmanjša župnija v naši nadškofiji je sv. Planina z /111/ prebivalci največja pa Ljubljana Vič z 28358. Povprečna podeželska župnija ima  896 prebivalcev, primestna 2698 in mestna 7328. Na teritoriju mestnih župnij živi 68,3% prebivalcev na podeželju pa le 13,4% prebivalstva nadškofije, župnij pa je skoraj polovica.

Ali v Cerkvi na Slovenskem obstaja več zakonskih ali mladinskih skupin? Pri tem se lahko upremo na  podatke verske statistike, ki jih zbirajo Pastoralne službe. Za leto 2006/07 kaže tako podobo. V tem letu je v nadškofij delovalo 950 birmanskih voditeljev, v 620 skupinah, bilo je v nadškofiji 233 zakonskih skupin, ki jih je obiskovalo 1020 zakoncev, 240 molitvenih skupin z 1890 molivci, 96 bibličnih skupin je povezovalo 955 udeležencev, v 198 skupinah je bilo 2321 mladincev, v župnijskih svetih je delovalo 3917 članov, skavti so imeli 110 skupi z 10.492 , oratorij je bil v 386 skupinah…

Nekaj podobnega je po vseh naših škofijah, če te številke odsevajo resnično stanje nam morajo dati novega poguma in poleta, po drugi strani pa nas mora zaskrbeti, saj je vsak posamezni udeleženec veliko bogastvo, kaj šele cele skupine. Vse to zahteva veliko dela in ne moremo prepustiti nekakšni stihiji. Lahko se vprašamo vsi skupaj kaj smo zanje storili in kaj bi morali storiti za vse te udeležence. Sproti moramo skrbeti za njihovo trdnost, razvoj in stalno ter zdravo rast.

Na župniji še vedno ostaja osrednja skrb, oznanjevanje, bogoslužje in karitativna dejavnost. Vizija sodobne župnije je župnija skupnosti občestev, ki združuje in povezuje vse v eno. V tej skupnosti delujejo v skupni duhovni blagor, hkrati pa prinašajo svežino duha.

Od pastorale duhovnika se širi na vse občestvo, k odgovornosti celotnega občestva, vodi k dialoškemu, timskemu delu, se zahteva enakopravno  sodelovanje vseh udeležencev v župniji, od zaprtosti v lastni krog se odpiramo k drugim župnijam, družbenim strukturam in občini.

Če verniki in župnija živi v pasivnosti, gre škoda na vso župnijo in tudi celotno škofijo in še širše. Obstajajo nesodelovanja, pasivnost, neangažiranost, gre na račun našega pričevanja v svetu. Primerno je spodbujati  oblike laiškega občestva – apostolata, ne bo le Cerkev bolj navzoča v svetu , temveč se bodo ob tem prebujale tudi nove in nove karizme, darovi.

Cerkev se danes večkrat zapira v svoj lastni krog, neke samozadostnosti. Mnogi se ob tem zgovarjajo na verski pluralizem in osebno svobodo, mnogi se tako zgovarjajo in za tem tudi skrivajo. Ni jim do pričevanja. K temu bi lahko veliko pripomogla tudi mala verska občestva – se čutijo nebogljene – v mali skupini ni anonimnosti. V mali skupini je pričevanje vere pristnejše, molitev postane doživetje, v mali skupini lažje doživimo življenje prve Cerkve. Potrebno bo pristopiti k pastorali osebnega stika, za kar je današnji človek bolj dojemljiv. Za nas duhovnike naj bi ne bila vedno prva stvar samo poučevanje verouka otrok, delitev zakramentov in še skrb za vse cerkvene stavbe, marveč naj bi bila naša naloga zbiranje božjega ljudstva, odkrivanje darov /talentov, karizem/ v občestvu, v presojanju duhov, v povezovanju malih skupin in spodbujanje laikov k odgovornemu in dejavnemu sodelovanju. Mala skupina je šola, ki uči razmišljati in govoriti o Bogu, predvsem pa pristno moliti in živeti svojo vero.

Cerkev mora živeti kot družina. Kako skrbimo, da se skupine ne zaprejo v svoj krog – za lepoto bogoslužja naj bi skrbele vse skupine, posamezna skupina prinaša iz svojega bogastva v skupno dobro. Skrbimo za povezanost med seboj – molimo za potrebe župnije – birmance, zakonce, bolnike, neverne, pevce, delavce, oddaljene, kjer se lahko srečujejo, po maši, ob praznikih, ob župnijskem dnevu, žegnanju, naj se čuti pripadnost župniji – Cerkvi.

NCNG + Lucija Bedenčič – Strojanova

Te dni smo se poslovili od Strojanove mame iz Gorenjega Blata. V svojem 94 letu smo jo položili k večnemu počitku na Novih Žalah v Ljubljani. Mama je z svojim življenjem izpričevala, da je vera v posmrtno življenje čudovit božji dar. To je izražala tudi z prepevanjem cerkvenih in narodnih pesmi. Znala jih je veliko in rada je prepevala, ker ji je Bog dal tudi talent petja. Kolikim je s svojim petjem prinesla lepe trenutke življenja. Mama nam je lahko velik zgled ljubezni do narodne pesmi in prav tako tudi do cerkvene glasbe. Večkrat je zapela samo na koncu maše, ki se jo je udeležila.

Ob njeni smrti so darovali za sv. maše in za potrebe cerkve: sin Stane z družino, hčerka Milka z družino, hčerka Marinka z družino, vnuk David z družino, Fani Gruden z družino, Darinka Kraljič z družino, Jože Okoren z družino, družina Miklič, družina Šilc, družina Smole, družina Stojanovič, družina Hrovat, družina Bedenčič, družina Rokavec, družina Samec, družina Korošak, družina Debevec, družina Matjaž, družina Malnar, družina Okoren, Boben Jože, Hrovat Rozi, Okoren Anton, Zelinka Nada, Zelinka Luka. Vsem darovalcem se v imenu župnije zahvaljujem, ljubeči Bog vam bo povrnil.

V teh dneh smo se poslovili tudi od +  Janeza Šeme na pokopališču na Malem Lipoglavu. Veliko svojega življenja je preživel na otoku Krku, rodil pa se je v Repčah. Za svete maše in za potrebe cerkve so darovali brat Alojzij z družino in Goršič Janez z družino. Dobrota rojeva ljubezen, ki daje življenje in blagoslov.

 

Povabilo in prošnja

Že sami ste najbrž opazili, da pred vsako nedeljsko mašo molimo rožni venec. Tisti, ki ga moli stopi na ambon ali pa sedi na svojem mestu v stolu in moli rožni venec. To molitev darujemo v namen za uspeh sv. misijona v naši župniji. Da bi vsi čutili, da smo povabljeni k sodelovanju in v pripravo na sv. misijon smo sklenili, naj bi ga molili tisti, ki še niso v kakšni skupini /npr. pevci, člani ŽPS, mlajše skupine veroučencev/ sodelovali pa naj bi pri tem starši prvoobhajancev, starši birmancev in tudi sami birmanci, skavti, molitvena skupina, mladinci, voditelji oratorija, bralci beril, delivci sv. obhajila in tudi posamezni člani župnije, ki niso vključeni v naštete skupine. Vsak bo dobrodošel.Zapišite se na plakatu, ki je izobešen v avli in sodelujte za uspeh sv. misijona v župniji. Kot pogumen kristjan naredim korak naprej!

 

Podobe blagrov v cerkvi

Blagri so kot nekakšen temelj vere, za nekaj, kar bi se morali prizadevati. So darovi, ki nam jih zemlja ne more dati, kajti poslani so z nebes. Zato moramo moliti in prositi Boga za te neizmerne darove. So podstava za popolnega kristjana, kar pa vemo, da je včasih težko. Svet ga je namreč seznanil z jabolkom spoznanja. Včasih ga prešine pohlep, lenoba, zavist., zato se moramo še toliko bolj truditi in prositi Boga, da nam pomaga premagati ta greh v sebi in postati popolni kristjani. Ko sem prebirala literaturo  o spisih blagrov, sem opazila, da so različni. Tako ima vsak svoje dojemanje pomena blagrov…tako je moje.   Živa Horvat učenka 9 razreda.

Srečanje voditeljev skupin za mladino bo v ponedeljek ob 20 uri.  Zakristija!

 

Podoba sv. Cecilije – izdelal jo bo slikar Perko iz Cerknice. Postavili jo bomo na steno na kor, da bodo imeli pevci svojo zavetnico in priprošnjico v svoji sredi. Za podobo je dar namenila gospa iz svojih prihrankov. Bog povrni.

 

Molitev februarja – NE KORUPCIJI

Molili bomo, da bi tisti, ki imajo gmotno, politično ali duhovno moč, ne drseli v korupcijo. Papež Frančišek je v kapeli sv. Marte 8.11. 2013 molil za otroke, ki od svojih staršev prejemajo »umazan kruh« Spregovoril je o dogodkih, ki so sad podkupnin, so duh posvetnosti in kako je nevarna ta posvetnost. Molili bomo za misijon, za naše prvoobhajance, birmance, za vse sodelavce v naši župniji, za mlade, ki nimajo poguma stopiti na pot življenja. Vsi dobrodošli k molitvi v sredo ob 18.30.

 

Priprava na krščanski zakon

V Ljubljani bo od 19 do 23 februarja, v tem mesecu se je pričel tudi v samostanu Stična 3,4,10,11,in17.2. ob sobotah ob 18 uri in v nedeljo ob 8 uri. Zaročenci vabljeni.

 

Komisija za misijon v župniji

10.2. bo v Stični bo v Stični skupno duhovno srečanje članov ožjega odbora za misijon v naših župnijah. Ob 8 uri bo sv. maša, predavanje misijonarja za ožji odbor, skupna molitev, odmor in delo po skupinah. Ob 13.oo uri kosilo – zaključek.

 

V četrtek ne bo veroučnih ur, ker je Prešernov dan. Oglejmo si kakšno predstavo, domačijo pesnikov ali pisateljev, znamenitih Slovencev,vzemimo v roke dobro knjigo, pojdimo v župnijo Kopanj, kjer je nekaj časa živel tudi sam Prešeren. Na svojem domu izobesimo zastavo.

 

Godovi in mašni nameni 5.2. – 11. 2. 2018

pon. Agata………..za + Jože Skubic, obl. ob 19 uri

tor.   Pavel………..za duh. in red. poklice, ob 7.3ozj.

sr.    Roza…………za ++ Bolta, ob 18 uri

čet.   Jožefina………za + Ivan Šeme, ob 18 uri

za + Ivanka Golobič, ob 19 uri Gum

pet.  Polona………..v zahvalo za uspešno leto, ob 18 uri

sob.  Alojzij……….v čast MB za zdravje, ob 18 uri

ned.   6 ned………..ob 8 uri za žive in mrtve farane

ob 10 uri za + Alojzij Kastelic, obl.