Oznanila župnije Škofljica 10.2.2018

P A S T I R S K O    P I S M O

 

Mnogi se pisma razveselijo. Upam, da tudi mi kristjani Slovenije, ko nam pišejo naši škofje za postni čas. Ta pisma, ki jih vsako leto poslušamo naj bi bila vernim bratom in sestram v spodbudo, v rasti vere. Upam, da v tem duhu sprejemamo njihove besede in zato je tudi prav, da o tem večkrat razmišljamo, se pogovarjamo in v svojem življenju skušamo uresničevati željeno. Ta pisma niso za čehljanje ušes, kakor je zapisano v sv. Pismu.

Zaustavimo se sedaj ob nekaterih poudarkih iz pisma. Zapisali so sledeče: »Če pomeni sveti krst začetek poti vere, potem je zakrament sv. evharistije njeno bistveno nadaljevanje. Evharistija – obhajilo, hrani krepi, poglablja, varuje krstno življenje v nas. Krst ne zadošča za polno življenje vere, kajti vsak dan potrebujemo hrano za življenje po veri. Pri maši poslušamo Jezusovo besedo, da se po njej ravnamo in prejmemo tudi hrano, za katero Jezus sam pravi, da kdor bo užival ta kruh bo imel v sebi večno življenje.

Kdor prihaja k sv. daritvi, evharistiji, sv. maši, ta nadaljuje to kar je začel s sv. krstom. Po krstu ne smemo prekiniti te naveze. Kako velike nevarnosti povzročajo prekinitve delavnih procesov, dogovorov, zavez, obljub, navez…Ali se kdaj vprašamo, se to dogaja na področju vere, na področju hvaležnosti do Boga, zavračanju Cerkve, nauka vere. Kristus je svoje učence vabil za seboj, vzpodbujal, da bi vztrajali na poti na katero so stopili. Ti klici niso bili namenjeni samo učencem, ki so postali njegovi najbližji sodelavci, marveč tudi vsem drugim, ki so slišali njegovo besedo in doživeli mnoga čudovita dela.

Žalostno je, da je razkorak med prvim prejemom zakramenta sv. krsta in sv. obhajilom vedno večji. Kar nekaj staršev je, ki prosijo za krst in se na tem ustavi njihova verska pot. Gotovo je kar veliko razlogov zakaj prihaja do tega.  Te družine so najbrž šibkejše vpete v življenje Cerkve in celotnega verskega občestva.

Škofje naše domovine vabijo vse verne  k bolj rednemu obhajanju evharistije. Če ni tega ostajamo oddaljeni kristjani. Mnogi krščeni ne poglobijo svojega verskega znanja /premalo je samo veroučna ura, v družini se ne govori o veri, Bogu, zakramentih, prevladuje duh tega sveta, ki mnoge pripelje celo do velikega nasprotovanja Cerkvi in vernikom/. Vero sprejemajo bolj kot obremenitev življenja ne pa kot pomoč k svobodi in radosti in lepoti življenja.

Z rednim obhajanjem evharistije ostajamo božji domačini, Jezusovi učenci in božji otroci. Škofje nas prosijo z besedo: »Starši, pomagajte že malim otrokom, da ostanejo »domačini pri Bogu in jih čim pogosteje pripeljite v domačo cerkev k Jezusu, ko so pripravljeni tudi k sv. obhajilu.«

Evharistija je ščit  naše vere, nas varuje pred zlom, grehom, napadi hudega duha, slabimi mislimi. Tudi danes kristjanom grozi veliko nevarnosti. Kaj vse prinaša v naše družine današnja tehnika – moderni aparati. Evharistija, obhajilo pa nam pri tem pomaga, da lažje vzamemo nase odpoved, da lažje hodimo po poti za Kristusom, da se pogumno trudimo za dobro, da se znamo postaviti tudi v bran, tudi za druge. Tako kot so prvi kristjani evharistijo vzeli kot  središče za njihovo versko in družbeno življenje tako tudi mi danes želimo – Evharistija nam mora biti življenjska sila.  Iz naše in svetovne zgodovine imamo veliko znanih mož in žena, ki so v svoje središče življenja postavili sv. mašo – evharistijo. Vsi se moramo truditi, da bomo tudi osebno začutili pripadnost  Kristusu v Cerkvi. To pa bomo dosegli najlažje z sodelovanjem pri sv. daritvi.

Še eno prošnjo nam posredujejo naši škofje  – če moremo, da pristopimo k sv. obhajilu. Daritev na križu je znamenje in žrtev za odpuščanje grehov. Ne moremo pa pristopiti k mizi božjega kruha – življenja, če v nas vlada sovraštvo, egoizem, nevera, smrt, ki uničuje zavezo z Bogom. Ta božja hrana ni za popolne, temveč zdravilo za grešnike. »On je namreč spravna daritev za naše grehe.« Velik svetnik sveti Ambrož pravi: »Jaz, ki stalno grešim, moram stalno imeti zdravilo.«

 

Molitev – prva sreda in vsak petek pol ure pred sv. mašo

Molitev je pogovor z Bogom, po molitvi ohranjamo stik z njim, ga slavimo in častimo in se spominjamo velikih njegovih del, ki jih je storil za nas. Premišljujemo o njegovem življenju od Betlehema, do gostije v Kani galilejski, od bega v Egipt s krušnim očetom Jožefom do strašne smrti na križu. V vseh življenjskih situacijah se tudi sam obrača na svojega Očeta v nebesih. On izpolnjuje Očetovo voljo, »Nisem prišel na svet, da vršim svojo volje, temveč voljo tistega, ki me je poslal.« Mi vedno godrnjamo, da nas Bog ne posluša, da nas je razočaral, da nas pusti v pričakovanju in nas odslovi praznih rok. Mi prav tako delamo z njim. Tudi on nas prosi. In se sploh ne zmenimo za božje zahteve. Smola! Greš od doma, da poterjaš dolžnika in se kar na lepem znajdeš ti kot dolžnik. Vloge so se zamenjale. Do sedaj si ti vedno nekaj pričakoval od Boga. Zdaj pa si opazil, da tudi Bog nekaj pričakuje od tebe. In prav ti si odgovoren za to božje upanje.

Bratje in sestre v molitvi v pripravi na misijon molimo: Naj redno molimo –  ne samo v cerkvi, ko smo pri maši, naj molimo tudi doma v družini, naj molimo sami zase, naj se udeležujemo tudi molitve v cerkvi – ob prvih sredah, vsak petek pol ure pred mašo, v postnem času molitev križevega pota, v maju šmarnične pobožnosti in v oktobru rožnovenske pobožnosti. Koliko lepih priložnosti nam je ponujenih za molitev.

 

Postni čas – pepelnica, sreda 14.2. 2018

Potrudimo se za postni čas narediti načrt, kako bomo ravnali v naši družini. Najprej naj se mož in žena dogovorita, nato pa tudi otroke povabita k sodelovanju. Post naj ne bo samo neka zunanjost. Potrebno je poglobiti svoj odnos do Boga, do molitve, sv. daritve. Zopet pa to ni samo v tem, da bomo pomnožili časovno molitev ali morda večkrat bili pri maši – potrebna je večja ljubezen. Tudi kar se tiče samega posta ob petkih. Naj bo tudi ta post iz ljubezni do bližnjih in za lažje premagovanje zla, greha, sebičnosti…

 

Berite Naš glas

Včasih so raznašalci časopisov klicali mimo hodečim naj v časopisu, tedniku ali novicah preberejo ta ali ta članek. S tem so prodali tudi več

časopisov, tiska, revij. Zanimivo je bilo slišati kako so propagirali določene stvari in tudi revije. Danes tega ni več. Veliko več se danes uporablja moderne medije. A kljub temu je pisana beseda še vedno tista, ki jo lahko vzamemo v roke in preberemo. Večkrat me kdo vpraša, kje pa to piše? Odgovorim, v Našem glasu. Ne iščemo samo zapisane maše. Vse lahko hitro preberemo. Vse to tudi nekaj stane, v to je vložen tudi delovni čas. Seveda pa pričakujem tudi novih piscev, poročevalcev raznih skupin v župniji. V vsaki skupini se kaj novega dogaja.

 

Starši prijavite krst svojih otrok, ki bo v marcu.

 

Opozarjam na predavanje g. nadškofa, ki bo 23 2. ob 19 uri

 

V nedeljo boste svoje darove namenili za TF v Ljubljani.

 

Srečanje za starše prvoobhajancev bo v torek 13.2. ob 18 uri.

 

Seja ŽPS  bo v četrtek 15.2. ob 20 uri  – starši prvi vzgojitelji svojih otrok. Spored dobite po elektronski posšti.

 

Vabljeni!!

Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje Vas vabi na gledališko uprizoritev Jurčičeve  satirične humoreske »Kozlovska sodba v Višnji gori. Predstava bo v soboto 17.2. 2018 ob 19 uri v Kulturni dvorani na Škofljici. Iskreno vabljeni. Vstopnina – odrasli 5€, mladina 2€, otroci 1€.

 

 

Vsak petek v postnem času bomo ob 18 uri molili križev pot. Lepo vabljeni k tej spokorni molitvi. Na križevem potu nas je odrešil božji Sin. Vsega se je daroval za nas iz ljubezni.

CLOSE
CLOSE