Oznanila župnije Škofljica 4.3.2018
VZGOJA ZA VERO
Za vero je treba mlade vzgajati. To ni direktna vzgoja. Vera se vedno razvije v skrivnostnem dialogu med Bogom in človekom. Ta skrivnostni odrešenjski dialog se izmika poseganju vanj od zunaj. Ta dialog se največkrat odvija na ravni vsakdanjega življenja. Tu pa pride na vrsto vzgoja za vero, ki mladega človeka nauči razpoznavati in brati znamenja božjega nagovora v njegovem okolju. Vzgoja pa mu tudi pomaga oblikovati prve odgovore na božji nagovor.
Tu tudi ne moremo govoriti o pretirani delitvi zrelosti, graditi človeško in duhovno zrelost. Vsako vzgojno prizadevanje za rast pomaga tudi za duhovno zrelost.
Lahko bi rekli, da vsaka človeška izkušnja tudi pripomore k verskemu deju, rasti. Pot do verske izkušnje vedno pelje prek upoštevanja splošnih človeških izkušenj. Mladim moramo pomagati, da bodo sposobni oblikovati svojo versko izkušnjo in se zavedati svoje lastne človeške izkušnje. Poskušati morajo povezovati in vrednotiti njihove izkušnje. Skušajmo jim odkrivati vsaj nekaj takih izkušenj: izkustvo sreče, veselja, radosti, premagovanja napora, odpovedi, prijateljstva…
Danes mnogi otroci prihajajo k verouku in ob tem nimajo izkustva odpovedi, prijateljstva, sreče… imajo pa močna izkustva jeze, nasilja, upora…Tudi to so izkušnje. Jezus je izhajal iz vsakdanjih doživetij. Izhajal je iz položaja v katerem se je človek nahajal. Spreminjal je položaj z besedo evangelija. To tudi od nas zahteva sodobni čas.
Pri vsem tem pa nikakor ne smemo prezreti komunikacije. Mladi marsikaj ne razumejo in tega tudi ne bodo sprejeli za svoje. Truditi se moramo da bomo mladim to sporočali v razumljivem jeziku. Ni potrebno govoriti v slengu mladih. Potrebno je, ko toliko govorimo o svobodi v današnjem času, da mladim ne bomo izročali vere v govorici prisile. Skušamo prenašati do drugega, da se bo na temelju podane resnice sam odločil in ne podajati samo splošne trditve. Resnica pa naj bo vedno podana, če je le mogoče na simbolen način izražanja.
Pri mladih nikakor ne gre da bi si prisvojili njihov besedni zaklad. Pozorni pa moramo biti na njihove miselne sheme in na kategorije v katerih se izražajo. Če temu prilagodimo sporočilo imamo vsaj nekaj možnosti za uspešno komunikacijo in za to, da nas bodo mladi poslušali in razumeli.
Nikakor pa ne moremo mimo tistega, ki nekaj izroča. Govorimo tudi kako naj mladim pomaga povezovati izkušnje. Izročiti pomeni, da nekaj pride do drugega. Kako izročajo odrasli?
»Tako mora biti« k »tako jaz doživljam«
Mladi kaj hitro zavračajo stvari, ki so posredovane kot nekaj absolutnega. V tako stvar, shemo, držo se ne morejo sami vplesti. To se dogaja vsem: staršem, učiteljem, vzgojiteljem, predpostavljenim v podjetjih, v vojski. Velikokrat rečemo »moraš« v mladih to največkrat povzroči upor ali pa vsaj vprašanje zakaj. Če tega ne izrečejo na glas, pa vsaj v mislih se jim poraja to vprašanje. Odgovor na to vprašanje je zelo pomemben. So stvari, ki so odraslim samoumevne, mladim pač niso. Tako je tudi z verskim izročilom. Veliko stvari je, ki jih mladi ne razumejo in jih nato ne morejo sprejeti ali pa jih sprejmejo iz navade, se po njih ne vprašujejo in tudi ne iščejo odgovora.. Če se odrasli ne bodo ustrašili pojasnjevanja in razlaganja verskih stvari, bodo pri prenašanju verskega izročila uspešni. Če bodo pa v to razlago in pojasnjevanje vpletli še svoja doživetja in izkušnje jim bodo mladi zanesljivo prisluhnili.
Glede prenosa vere je potrebno izpostaviti tri področja – prvo področje je vera v družini, kjer se starši trudijo živeti po veri. Otroci morajo vedeti, zakaj njihovi starši verujejo, kaj jim pomenita Jezus Kristus in Cerkev. Zakaj so se starši odločili , da jim podarijo izkušnjo vere, kot najbolj dragoceno življenjsko svetinjo.
Vabljeni člani ŽPS in laiki
Vabimo vas na spomladansko srečanje ŽPS in laikov. Na srečanju se nam bo pridružil tudi g. nadškof Stanislav. Srečanje bo potekalo v zavodu sv. Stanislava – gimnazije v Šentvidu od 9.oo do 13.oo. Srečanje bo v soboto 10.3. 2018. Skrb za živo občestvo in župnijo je skrb nas vseh, tako duhovnikov kot laikov. Zaradi obilice dela so danes mnogi duhovniki preobremenjeni in vam primanjkuje časa, da bi se lahko poleg »rednega dela«, bolj posvetili ljudem, ki so vam zaupani. V prihodnosti bo moral marsikateri župnik skrbeti za več župnij. Potreboval bo dejavno pomoč laikov. Zato so posebej vabljeni laiki, ki jih vzpodbujajmo z vprašanjem: »Kako pa jaz lahko pomagam? Prosim vas, da to vabilo posredujete vsem članom ŽPS in župljanom, ki bi jih tema utegnila zanimati. Svojo udeležbo lahko posredujete župniku ali urad.za.laike.lj@rkc.si ali tel. 234-26-51
Ljubljen/a tudi po ločitvi
Vabljeni na srečanje, ki bo 11.3. 2018v župnijski dvorani v Grosupljem. Srečanje bo vodil g. Vili Lovše, DJ. Izrazili si bomo izkušnje, moč, upanje, da bi lahko rešili svoj skupni problem in pomagali drugim, da bi okrevali. Skupina je odprta za vse z izkušnjo ločitve, tudi če dolgoletna partnerska zveza ni bila zakonska ali če je sedaj v novi zvezi. Dobrodošli so vsi, ki so še v postopkih ločevanja, v prvih letih samskega življenja, ali pa tudi, če je od razveze že minilo veliko let. Bolečina, ki je bila potlačena, ne zastara in stiska ne mine. Bolečina, ki ni izpovedana, se zapiše v telo in zastruplja naše odnose. Nimamo se radi, ker se oblagamo s krivdo. Ne sprejmemo drugih, ker se primerjamo z njimi ali pa mislimo, da nas obsojajo. Bogu zamerimo, ker nas je doletela ta preizkušnja, zato se raje smilimo sami sebi, kot, da bi sprejeli, da smo zanj vedno ljubljeni in dragoceni. Mnogi so se znašli v preizkušnjah, povabimo jih na srečanje. Že povabilo bo veliko dobro delo.
Vabljeni na križev pot 18.3. 2018 ob 15.00 Tabor
Na razgledni vzpetini v neposredni bližini Županove jame leži protiturška utrdba Tabor. Obzidje okoli starejše cerkvice sv. Nikolaja so okoliški kmetje za lastno obrambo zgradili ob kocu 15. stoletja. To je eden redkih protiturških taborov z ohranjenim obzidjem, ki še stojijo na Slovenskem. Domačini so postavili 14 postaj
od kapelice sv. Antona Puščavnika do cerkvice sv. Miklavža na Cerovem, katere notranjščino krasijo freske iz začetka 16. stoletja. Posebej zanimiva je slavoločna stena s prizorom daritve Kajna in Abela, ter Marijino Oznanjenje….
Če se čutimo del svetega Božjega ljudstva, z veseljem začnimo to pot upanja v postnem času. Križev pot je premišljevalna molitev, ki so jo naprej poznali romarji v Jeruzalemu. Hodili so po poti, po kateri je šel s križem na Kalvarijo sam Gospod Jezus Kristus.
Spoštovani, na križevem potu je prostor – je pot za vse: starejše, bolnike, razvezane, odvisnike, mlade, družine, samske, poročene, vdovce, študente, dijake, veroučence, upokojence, mlade zakonce, otroke…
Dragi faran, pridruži se nam na tej poti. Jo bomo prehodili skupaj, v molitvi, v prošnjah, v zahvaljevanju v premišljevanju svojega življenja in v tihoti narave. Po poti vere.
Za avtobus se prijavi v župnijski pisarni.
Križev pot – danes
Vodili ga bodo mladi veroučne skupine v podružnični cerkvi v Lanišču ob 18 uri. Niso povabljeni samo mladi iz mladinske veroučne skupine temveč tudi mladi skavti, sodelavci oratorija, mladinske pevske skupine in vsi mladi iz Škofljice. Naša prošnja naj bo za mlade na Škofljici.
11. marca pa bomo imeli molitveno uro pred Najsvetejšim namesto križevega pota. Z nami bodo pevci mešanega zbora. Sodelovali bomo z petjem pri čaščenju Boga. Vabljeni.
Ministranti duhovne vaje – od 9.-11.3 in 16.- 18.3. Želimlje.
Molitev v sredo ob 18.3o v kapeli – da bi vsa Cerkev prepoznala nujnost rasti v duhovnem razločevanju na osebni in skupnostni ravni. Vabljeni k molitvi za uspeh sv. misijona.
Biblična skupina ima srečanje v četrtek ob 20 uri. Pridruži se nam in odkrival boš globine božje besede.
