Oznanila župnije Škofljica 10.3.2018

Lastna izkušnja in lastno doživljanje pa ne zadoščata za dobro razlago vsebine verskega izročila. Potrebno je tudi vedeti, zakaj je nekaj tako kot je. Poznati je treba logično razlago nastanka določenega dela izročila. Vsekakor ne škodi poznanje osnovnih zgodovinskih dejstev in kulturnega utripa časa, v katerem je izročilo nastalo.

Pri tem se ne smemo zanašati na to, da so se otroci pri osnovnošolskem verouku veliko naučili. Nekaj so se, a so do dobe mladosti večino pozabili. Velikokrat se na različnih srečanjih mladih dogaja, da srednješolci in študentje sprašujejo stvari, ki so »učna snov« v tretjem ali 4. razredu osnovne šole – verouka. In velikokrat so že tarnali, da jih odrasli vzgojitelji pri teh vprašanjih ne vzamejo zares, češ, »kako, da tega še ne veš«. Pač ne ve, zato sprašuje! Če odgovor vemo, ga moramo mlademu človeku povedati. Če pa se za »kako, da tega ne veš« skriva zadrega odraslega, ker niti sam točno ne ve razlage na zastavljeno vprašanje z verskega ali moralnega področja, naj to prostodušno prizna, pove, kolikor pač ve, in takoj dopolni svoje znanje.

Posredovanje verskega izročila mladim in pomoč pri oblikovanju njihove osebne verske izkušnje se ne izčrpa s pripovedovanjem osebnih izkušenj odraslih in z logičnim posredovanjem izročila. To dvoje mora izhajati in se stekati v osebno življenje odraslega, ki je v skladu z izročilom, ki ga želi posredovati mladim.

Privoščimo si še en zgled. Stara mama je tarnala, kako njeni otroci, ki so že poročeni , ob nedeljah ne hodijo več k maši. Župnik jo je pozorno poslušal in tolažil, kot je vedel in znal. V nedeljo je opazil, da je ni bilo pri maši. Ko jo je med tednom srečal, jo je povprašal, če je bila bolna, ker je ni bilo k maši. Stara mama je povedala: »Ne nisem bila. Hčerka z družino je prišla na obisk, pa sem jim pripravila kosilo.« Brez zadrege bi tej stari mami lahko rekli: »Velika napaka.«

Nič ne pomaga jamrati, kako so čudni mladi, ki ne spoštujejo tistega, kar je odraslim sveto. Omenjena stara mama je svoji hčerki dala jasno vedeti, da je kosilo zanje pomembnejše od nedeljske maše. Čisto nekaj drugega bi o vrednosti nedeljske maše in mestu, ki ga le ta zavzema v verskem izročilu, stara mama sporočila, če bi mlada družina morala na kosilo počakati zato, ker je bila stara mama pri sv. maši.

Privoščimo si o tem še hudomušno misel. Morda pa bi bila njihova lakota dobra izkušnja ob kateri bi začeli pogovor o duhovni lakoti.

Versko izročilo, ki ga želijo odrasli prinesti mladim in želja mladih po intenzivnem življenju na ravni izkušnje se med seboj ne izključujeta. Do nesporazuma prihaja samo takrat, kadar se izročilo omrtviči, kadar postane nekaj togega in nespremenljivega. Kadar pa je izročilo del osebne izkušnje odraslega, je prav ta izkušnja, ki ji bo mlad človek rad prisluhnil, priložnost, da ga povabimo k njegovim osebnim doživetjem, skozi katere bo vrednotil in predeloval izročilo.

Velikonočni prazniki so polni simbolov in teološke vsebine: velikonočno tridnevje z izdajo, s trpljenjem in križem, z grobom oziroma molkom ter z vstajenjem. Kolikokrat smo ta ritem že prehodili, doživeli v medsebojnem odnosu žena – mož ali v odnosu z otroki, sorodniki, sodelavci? Danes je v družinah velika nevarnost, da otroci vidijo le trpljenje, ne pa tudi vstajenja. Prava verska izkušnja je posredovanje celotnega velikonočnega ritma tridnevja . Koliko staršev nosi svoj križ v času pubertete in odraščanja, ko je sprejemljiva le avtoriteta zgleda in potrpežljivosti? Če je otrok dobil od staršev izkušnjo ljubezni, potem bo poslušal, a v svobodi se lahko odloči tudi drugače. Lahko se napačno odloči za partnerja, zapusti vero, pozabi na vse. Pomembno je, da starši še naprej živijo modro in veselo, da vztrajajo v svoji verski drži. Starši poznajo življenje in vedo, da bo v življenju otroka prišel tudi večer stiske, kot pride vsakomur. Na pravo pot k očetu se bo lahko vrnil, če bo videl, da oče in mati znata živeti z »velikonočno rano« in sta podobna usmiljenemu očetu iz evangelija.

Danes ob večeru se bomo zbrali k molitvi – k prošnji za uspeh sv. misijona v naši župniji. Srečanje bo ob 18 uri v župnijski cerkvi. Lepo vabljeni molivci – potrudimo se ta večer k skupni molitvi. Slavili, častili in prosili bomo Boga. Ta čas ko bomo pred Najsvetejšim bomo izpolnili z molitvijo, premišljevanjem, tihoto, pesmijo…Naj nas napolnjuje in razveseljuje vera – misel, doživetje, Jezus Kristus je tu in smemo ga častiti in prosti. Pridemo iz vseh delov naše župnije, starejši, mlajši, zakonci, otroci, športniki, plesalci, kmetje, delavci – Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil – nam kliče naš Odrešenik.

V cvetnem tednu, od 18. do 24. marca, pripravljamo letošnji Radijski misijon. Živeti s Sv. Duhom, Moški in duhovnost, Kristjani v družbi, Vsakomur se lahko zalomi, Priprava na spokorno bogoslužje, Bolniki so del telesa Cerkve ter Materinstvo in duhovnost so naslovi razmišljanj, ki bodo zaznamovali posamezne dneve. Misijonske vsebine bodo temeljito zaznamovale naš radijski program od jutra do večera. Tudi vi sami boste lahko sodelovali in vpraševali voditelje po telefonu.

V nedeljo 18.3. ste lepo vabljeni k molitvi križevega pota na Tabor pri Šentjuriju. Zbrali se bomo iz vseh štirih župnij, ki bomo letos v naši dekaniji obhajali sv. misijon. Poromali bomo z avtobusom, zato vas prosim, da se čimprej prijavite in ne čakate na zadnje dneve. Pot ni naporna, ker bomo šli tudi počasi od postaje do postaje. Zanimiva je tudi sama cerkev, ob koncu pa nam bo spregovoril tudi g. časni kanonik Janez Kebe, župnik iz Kopanja. Vse molitve in žrtve bomo izročali Bogu za njegovo ljubezen in za blagoslov sv. misijona. Z udeležbo bomo pokazali, da nam je krščanstvo vrednota in da smo pripravljeni delati za svoje odrešenje.

Sv. mašo bomo skupaj darovali v sredo 14.3. ov 15.3o. Lepo vabljeni stanovalci doma k maši in prosim tudi pomočnike iz Karitas in skavte, da pomagajo bolnim bratom in sestram do bogoslužnega prostora. Spovedovanje za veliko noč pa bo naslednjo sredo 21.3.ob 14 uri. Spovedovali in obhajali bomo trije duhovniki.

Srečanje bo v četrtek ob 20 uri. Če si zastavimo samo nekaj vprašanj na temo srečanja: Kakšen je bil moj odnos do Boga in Cerkve v obdobju odraščanja? Ali se naši starši zavedajo, da je za rast njihovih otrok v veri najpomembnejši njihov lastni zgled? Kako naša župnija pomaga birmancem pri prejemu zakramenta sv. birme? Konkretna vprašanja, ki terjajo tudi konkretne odgovore.