Oznanila župnije Škofljica, 25.3.2018

Spomenik neznanemu bogu “Agnostos Theos” v Palatinu, o katerem je Pavel govoril atencem.

Sveti  Pavel na Aresovem hribu

»Možje Atenci!« jih je ogovoril z rahlim odtenkom ironije v glasu. »Po vsem kar vidim, ste zelo pobožni ljudje! Sprehajal sem se po vašem mestu in si ogledoval vaše svetinje. Ob tem sem opazil tudi oltar z napisom  *Neznanemu bogu*. Kar vi častite, ne da bi poznali, to vam jaz oznanjam.

Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, On, ki je gospodar neba in zemlje, ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila človeška roka. Njemu ni potrebno, da bi mu stregle človeške roke, temveč on sam vsem daje življenje in dih in vse. Iz enega je ustvaril ves človeški rod – tudi vaš narod – da bi napolnil vse obličje zemlje in ljudem odmeril čase in meje bivanja. Ob tem so se nekateri Atenci zazrli naravnost vanj, drugi pa v tla.

»Zakaj je tako storil, se bodo vprašali  nekateri izmed vas. Zato, da bi Boga iskali in da bi se mogli do njega dotipati in ga najti, saj ni daleč od nikogar izmed nas. Zakaj v njem živimo se gibljemo in smo, kot so povedali tudi nekateri vaših pesnikov: …saj smo po rodu iz njega.«

Možje iz Aten! Čas je da nehate tavati v nevednosti in spoznate resnico. Ker smo Božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo nekaj, kar je podobno zlatu ali srebru ali kamnu, ki sta ga izoblikovali  človeška umetnost in domiselnost. Nastopil je čas, da se obrnemo k resnici in življenju. Bog je zatisnil oči  nad časi, ko so ljudje tavali v nevednosti; zdaj pa naroča, naj se vsepovsod spreobrnejo. Zakaj določil je dan, ko bo vesoljnemu svetu pravično sodil po možu, ki ga je za to izbral in pred vsemi potrdil tako, da ga bo obudil od mrtvih.«

»Obudil od mrtvih?« je izmed poslušalcev zakričal neki Platonov učenec. »Mar hočeš reči, da se je njegov nesmrtni duh nastanil v neki drugi obliki, morda v enem izmed nebeščanov?«

»Ne mislim ničesar takega,« mu je odvrnil Jud »Resnično mislim, da je s svojim telesom vstal od mrtvih.«

Nastal je smeh in norčevanje. Ljudje, ki so bili v sebi že stari, se niso niti hoteli prenoviti.

»Toda jaz sem mu sledil,« reče Dionizij. »Srce moje;« reče svoji ženi in jo prime za roko, »povabil sem ga k nam na obisk. Pride že danes zvečer.«

Naj nam od velike noči ne ostane zgolj stari običaji. Naj nas nikoli ne zapusti osuplost nad prvim dnem novega sveta, ki je veliko večji od prvega jutra, ko je nastala svetloba, in Bog je videl, da je svetloba dobra. V zgodovini človeštva se še ni zgodilo nič tako velikega, niti se ne bo več ponovilo kaj takšnega , kot je velika noč. Prišla je kakor osvajalec sveta, da bi prenovila svet in človeka, ki v njem prebiva; kakor kvas v testu, kakor virus v telesu, kakor dobra novica, ki se razširi od ust do ust, kakor milost ob polaganju rok.

Svet brez velike noči nezadržno propada. Nič na njem ne ostane trdnega. Je kakor palača marmornate fasade, pod katero zeva praznina. S pravo veliko nočjo, ne z nekakšnimi »velikonočnimi običaji« ali s praznično simboliko rojevanja pomladi, temveč z zastrašujočim, resničnim Vstajenjem Kristusovega telesa od mrtvih, je svet popolnoma prenovljen. V Kristusu živi celo  sv. Dionizij Areopagit, prvi atenski škof. V Kristusu lahko živijo tudi vsi naši narodi. Velika noč ni le eden izmed praznikov. Je edini praznik. »Glejte,« je rekel Tisti, ki kraljuje nad prestoli, »vse stvari delam nove.«

Kristusovo vstajenje terja od nas preobrnitev perspektive. V moči krsta ima kristjan smrt že za seboj in na svet ne gleda več v smeri groba, ampak iz odprtega groba ven in navzgor k Očetu. »Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu« (Jn 20,17). Cilj Kristusove velike noči je naša vrnitev k Očetu. Ko smo vpleteni v to dinamiko vrnitve k Očetu, se tudi iz temnih plati življenja razpre zlato nebo ljubezni, ki ostane, ker je ljubezen med Očetom in Sinom.

Križev pot  danes – veliki petek

Tudi na zadnjo nedeljo v postu vabim k lepi spokorni molitvi križevega pota, ki se ga boste tokrat lahko udeležili v podružnični cerkvi na Gumnišču, ob 18 uri. Njegova – Jezusova ljubezen se ni končala ob slovesnem vhodu v Jeruzalem, temveč je izkazal še posebno ljubezen, ko je za nas trpel na Oljski gori, ko je bil bičan, ko so mu naložili križ in so ga križali na gori Kalvariji. Vsa ta dejanja so storjena iz ljubezni do nas. Ali čutimo v svojem srcu hvaležnost? Tudi na veliki petek ob 15 uri bodite z nami pri molitvi križevega pota  v župnijski kapeli. Vse nam je podaril.

Spovedovanje

Jutri naj pridejo k spovedi otroci – veroučenci 4,5.6 in 7 razreda. Spovedovanje bo med veroučnimi urami. V torek bom obiskal bolne brate in sestre po naših domovih. Vabimo tudi nove prejemnike sv. Rešnjega Telesa. Mnogi ne morejo v cerkev, ne samo za praznike tudi ob nedeljah ali ob mesecu. Marsikdo odhaja nepripravljen s tega sveta, ker ni bilo poskrbljeno zanj. To je odgovornost zdravih.

Prvoobhajanci se predstavijo

Praznik velikega četrtka je čudovita priložnost, pravi čas, da se nam predstavijo tisti, ki bodo v tem letu prvič stopili k mizi kruha večnega življenja. Tudi Jezus je z velikim veseljem v srcu na veliki četrtek izročil kruh večnega življenja svojim učencem, da bi mogli vztrajati na poti vere, preizkušenj in v ljubezni do Boga. Tudi našim mladim fantom in dekletom izročamo ta dar v tem smislu za njihovo življenje. Vsi pa smo poklicani, da jim pomagamo – starši, domači, kateheti in vse župnijsko občestvo. Z obiskom podprimo mlade in molimo za trdno vero mladih, ki stopajo za Jezusom.

Sveto tridnevje – čet. pet. sob.

Otroci imajo v tem tednu že počitnice. Ker pa je to veliki teden, ker je veliki teden vrhunec veselega oznanila, vabimo in prosimo tudi mlade, da se udeležujejo bogoslužja v teh dneh. Seveda pa jih tudi lepo vabimo k molitvi na veliki četrtek z Jezusom na Oljski gori in v soboto, ko imamo češčenje Jezusa v božjem grobu. Naslednji teden bodo imeli vsi otroci še velikonočne počitnice. Doživljajmo te praznične dni kot zmago nad smrtjo in zlom, nad grehom.

Češčenje in blagoslov jedil na Veliko soboto

Češčenje v božjem grobu                      blagoslov jedil

8.00 – Gumnišče, Glinek, Dole             10.oo na Gumnišču

9.00 – Škofljica                                         11.oo Škofljica

10.00 – Lanišče, Reber, Pleše               12.oo – Lanišče

11.00 – Blato, Zalog, Drenik                 14.oo – Gumnišče

15.00 – 1 do 4 raz.                                    14.3o Lanišče

16.00 – 5 do 9 raz.                                    17.oo župnijska cerkev

Ob 17.oo  sodelavci vse župnije. Udeležimo se čaščenja z otroci. Tudi razložimo jim nekatere stvari. Mnogim otrokom je veliko novega. Bo blagoslov otrok!

Voščilo škofov

Gospod je vstal, zares je vstal. Odrešeni ste. Sv, Duh nam omogoča sprejemanje te nadvse vesele resnice. V Cerkvi so se tega ljudje veselili in mnogi so se dali krstiti. Živeli so novo življenje, življenje velikonočnega kristjana.

Veselite se najprej lastnega krsta in da smemo biti člani Cerkve. Vabimo vas tudi k veselju poslanstva, ki ga ima vsak kristjan, da s svojimi talenti pričujemo ta vstalega Kristusa. Veselimo se da smemo sodelovati pri tako veliki stvar in dogodku – odreševanju sveta.

Zato voščimo vsem duhovnikom, vernikom, redovnikom, posebej bolnim in zdomcem, da bi vaša srca, napolnilo veselje odrešenja, da bi to sprejeli kot neizmeren dar, da bi vstali vstopil v naš vsak dan, da bi to veselo novico posredovali še drugim. To vam želijo slovenski škofje in željam se pridružujem tudi sam.

Darovi velikega četrtka so namenjeni župnijski Karitas.

Ob češčenju križa so namenjeni za kristjane sv. dežele.

V petek je ves dan strogi post – zdržek mesa, in do sitega se najesti enkrat na dan.

Blagoslov ognja bo zjutraj ob 7. uri na prostoru pred cerkvijo.  Blagoslovljeni ogenj sprejmimo na domu.

Maša ali obredi sv. tri dnevja se bodo začeli ob 19 uri.

Pomoč za praznične dni – naprošamo: pevce, ministrante, bralce, nosilce bander, pritrkovalce, nosilci luči….

Vstajenjska procesija se bo začela ob 7. uri zjutraj. Vabljeni vsi farani in vsi ljudje dobre volje  k praznovanju praznika velike noči. Skupaj se veselimo, skupaj praznujmo.