Teden molitve za duhovne poklice

ŠKOFJE so od papeža postavljeni, vendar še prej od Boga potrjeni duhovniki, ki vodijo krajevno cerkev. Nosijo apostolsko nasledstvo, so nasledniki apostolov in imajo v Cerkvi pravico posvečevati diakone in duhovnike, birmovati in razporejati duhovniške in redovniške službe. Poznamo pomožne škofe, škofe, nadškofe, škofe metropolite, nekateri izmed njih so tudi kardinali, ki so samo različni nazivi glede na potrebe za katere so bili postavljeni. Odgovarjajo papežu – škofu v Rimu, kjer je apostolski sedež, vendar ta hierarhija ni postavljena zato, da bi kateri od škofov bil bolj pomemben, saj je Jezus apostolom dejal: Kdor izmed vas želi biti največji, naj bo vsem služabnik. Pred imenovanjem škofa, se papež posvetuje s krajevno Cerkvijo o najprimernejših kandidatih za to službo in zanje prosi molitve. Zbrani so v škofovsko konferenco, eden izmed njih pa jih vodi, od tu tudi naziv nadškof. Metropolit je škof v metropoli – glavnem mestu neke krajevne Cerkve. Tako lahko ima nek škof več služb.
V naši Ljubljanski nadškofiji in drugje trenutno delujejo:
– nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je hkrati tudi predsednik Slovenske škofovske konference
– kardinal in upokojeni nadškof dr. Franc Rode
– pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik
– pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar
– upokojeni nadškof Alojz Uran
– upokojeni nadškof msgr. dr. Anton Stres