Sveto Rešnje telo

Na današnji slovesni praznik obhajamo eno največjih skrivnosti krščanstva po kateri Jezus ostaja med nami vse od trenutka svoje smrti na križu. Iz poročil v Svetem Pismu izvemo, da je Jezus ob obhajanju zadnje večerje vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil, dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in jejte od tega vsi, to je moje telo, ki se daje za vas.« Prav tako je po večerji vzel kelih, se spet zahvalil, ga dal svojim učencem in rekel: »Vzemite in pijte iz njega vsi, to je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.” 

Nekvašen kruh in vino sta bili običajni jedi ob obhajanju judovske pashe (tudi Jezus je bil Jud, pasho je obhajal skupaj z ostalimi učenci v spomin na judovski izhod iz Egipta), se pa v njima skriva zelo bogata simbolika:

Preden nastane kruh, ko sejalec poseje seme, mora ta najprej umreti, da bi obrodilo sad. V zemljo mora dati svoje življenje, da bi se iz njega rodilo novo. Nato to seme raste in se razvija, dokler ne pride žanjec in pšenico požanje. Ta zopet umre in mlinar kasneje v mlinskem kamnu zdrobi posušena semena in iz njih zopet nastane novo življenje – moka čista kot sneg. Nato še zadnjič pek iz moke naredi testo in ga speče v vroči peči, da ta zopet umre, a že čez nekaj časa to tolikokrat umrlo seme, ki je veliko pretrpelo, more dajati hrano za življenje. Vidimo lahko, da je prav tako večkrat trpel tudi Jezus, zdaj pa nam v podobi svojega Rešnjega telesa – hostije – kruha – daje večno življenje. Po njem se vsak, ki ga uživa lahko reši večne smrti, zato mu pravimo “rešnje”.

Podobno je z vinom, ki ga uživamo kot simbol Kristusove krvi. Grozdi lahko rastejo samo na trti, brez nje ne postanejo grozdi. Trta je Jezus. Ko vinogradnik pobere grozdje, ga zmelje in iz njega iztisne življenje – tekočino rdečo kot kri. Dobi mošt iz katerega nastane vino, zanj pa je značilno, da se nikoli ne postara – nasprotno, bolj ko je staro, boljše postaja. Ta bogata simbolika vina, nam kaže, da bo tako z nami tudi v večnosti. Nikoli ne bomo umrli, ker je za nas umrl na križu že Jezus.

Moramo pa vedeti, da hostija in vino nista samo simbola Jezusovega telesa, ampak Kristusovo pravo telo in prava kri. V svojem bistvu se ob posvečenju pri evharistiji zelo spremenita. Podobno, kot fant in dekle, ki se poročita in prvič postaneta starša. Navzven sta popolnoma enaka, v svojem bistvu pa dobita povsem nov pomen. Nikoli več nista samo fant in dekle, ampak postaneta mama in oče.

Zanimivo je, da so se v preteklosti dogajali mnogi evharistični čudeži, ki potrjujejo dejstvo, da je hostija pravo Jezusovo telo in vino prava Jezusova kri. Nekaj o tem si lahko preberete tukaj:

 

EVHARISTIČNI ČUDEŽI

https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/54-26-VeraInKultura-1