Oznanila župnije Škofljica 3.6.2018

BODI HVALJEN GOSPOD

Za neskončni dar evharistije sedaj mi izražamo Bogu svojo zahvalo, ljubezen, veseljem. To je zahvala in jo izrazimo s čudovito hvalnico, s katero se sklepa  judovska velikonočna večerja: »Tudi če bi bila naša usta polna hvalnic, kakor je morje polno vode, naš jezik bogat s pesmimi, kot so morski valovi, naše ustnice slavospevov, kot je neskončen nebesni svod, naše oči svetle, kot sta sonce in luna, naše roke razširjene kot krila ptice v zraku, naše noge hitre kot jelen, se ti ne moremo dovolj zahvaliti. Gospod, naš Bog, ne moremo dovolj hvaliti tvojega imena, naš kralj, niti za eno izmed tisoč tisočev in miridiad tvojih del in čudežev, ki si jih ti naredil za nas in za naše očete v času naše zgodovine. Zato naj se ti naši udi, ki si nam jih dal, dih in dihanje, ki si nam ju naklonil, jezik, ki si nam ga dal v usta, zahvaljujejo, blagoslavljajo, hvalijo, te povišujejo in vedno prepevajo tvojemu imenu«.

Obred judovske velike noči se je začel z blagoslovom opresnega kruha, ki so ga za to priložnost pripravili po vzoru starodavnega obhajanja noči, ko so bili rešeni egiptovske sužnosti. »Bodi hvaljen Gospod, naš Bog, kralj vesoljstva, ki si nam naklonil kruh, ki ga je rodila zemlja«, tak se glasi starodavni blagoslov kruha. Tedaj je gospodar  družine razlomil presno pogačo in jo razdelil okrog mize stoječim kot znamenje občestva in blagoslova. Jezus je dal temu istemu obredu presenetljiv in nov pomen. Odločilne so besede njegovega blagoslova. »Vzemite to je moje telo,« ki v semitskem  izražanju preprosto pomeni: »To sem jaz sam.« Ko je Jezus to storil je vzpostavil globoko vez z svojimi učenci, učenci so vstopili v njegovo življenje, v njegovo smrt in slavo.

Uživanju opresnega kruha je v judovstvu sledil slovesni blagoslov keliha. Tudi v tem primeru daje Jezus  »zahvalni« značaj. To je moja kri, ki se preliva za vas. Ta kri, ki ji je bila simbol Mojzesova kri izlita na oltar, ustvarja polnost in popolnost zaveze med Bogom in človekom. To je kri zaveze, ki se preliva v odrešenje za vse ljudi. Prerok Zaharija je naznanil osvoboditev človeštva iz ječe revščine in hudega »zavoljo krvi zaveze« (9,11).

Ko obhajamo evharistijo moramo odkriti blesk najglobljega smisla našega življenja, čeprav okrog nas se dogajajo izdajstva in nas zajema strah sovraštva in absurda.

Telovske procesije se danes vijejo po naši prelepi domovini. Z banderi, petjem in zvonjenjem. Podobno Jezusovemu slovesnemu vhodu v Jeruzalem, ki se ga z butarami in palmovimi vejami spominjamo na cvetno nedeljo. Ko pa prejmemo Jezusovo telo pri sv. obhajilu, se te procesije vijejo naprej po poteh našega življenja. Tudi naše telo je postalo tabernakelj, svetišče, kraj božje navzočnosti. Izpred oltarja odhajamo v svet kot evharistični apostoli. Poslani smo, da prinašamo Boga, njegovo ljubezen, mir, veselje, upanje, spravo in odpuščanje v svet, kjer živimo in delamo. Pod svojim srcem nosimo Jezusovo skrivnostno telo, ki je Cerkev. Nosimo ljudi, ki smo jih srečali v cerkvi, tiste, ki so krščeni v Jezusovo ime, vse tiste, za katere je Jezus dejal: »Kar ste storili  enemu od teh mojih najmanjših  bratov  in sester, ste meni storili« (Mt20,40). Ta procesija nas gotovo pripelje tudi na takšne in drugačne »kalvarije« in v »zapore«, povsod tja, od koder se zdi, da je Bog izgnan. Vendar Bog ostaja z nami in v nas. Po vseh nas, ki hodimo k svetemu obhajilu, želi nadaljevati pot telovske procesije. On najde pot, da pride znova, če tudi po ovinku, naproti vsakemu človeku – tudi tistemu, ki je nekoč Bogu obrnil hrbet. Kajti Bog je luč in luč sveti v temi (prim. Jn 1,5).

Spored procesije – Sveče in križ, župnijsko bandero iz za njo soseščani, gumniško bandero in soseščani, laniško bandero in soseščani, otroci z cvetlicami, pevci, ministranti, nebo z Najsvetejšim, in še ostali častilci in molivci. Trudimo se za tihoto , mir , spoštovanje

Z drugimi molimo ali pa sami zase v tihoti svojega srca!

ŽUPNIJSKA PISARNA – POMOČ ŽUPNIJI

Osrednja stavba župnijskega centra je prav gotovo župnijska cerkev, v kateri se zbira božje ljudstvo, posluša božjo besedo , obhaja zakramente, zlasti evharistično daritev. Ta kompleks sestavlja še župnijski dom in župnijska pisarna. V pisarni ali v drugem primernem prostoru pripravljamo na zakramente, vodimo matične knjige, zgodovinske knjige, arhiviramo in ohranjamo cerkvene dokumente. Marsikje je za vse to določen en sam prostor.

Pisarna vzbuja v človeku različne občutke, saj smo morda od časa do časa doživeli tudi kakšno preizkušnjo, celo nerazumevanje. Gre tudi za uradno urejanje določenih zadev, ki se tičejo posameznika, ki pa veliko krat ne ustvarjajo osebnih povezav. To za župnijsko administracijo ni dovolj, gre za odrešenjsko poslanstvo, ki ga ima Cerkev. Tudi urejena  administracija je prvi pogoj , da lahko uspešno teče pastoralno delo. Tudi v Cerkvi se pastoralno delo vedno bolj širi in so potrebni pomočniki.

Velika pomoč je lahko pri prepisovanju matičnih knjig. Vsi podatki, ki se vpišejo se hranijo samo v župnijskih pisarnah in arhivih, ki so za to določeni.  Do njih lahko dostopajo samo osebe za to pooblaščene. Tudi ob vpisu ali izpisu določenih  listin lahko duhovnik preveri istovetnost osebe, če je ne pozna. Vpogled v matične knjige tujim osebam je dovoljen samo pod vodstvom župnika. Nikdar pa ne sme biti stranka sama ob knjigi. Odnašanje matic in drugega arhiva ni dovoljeno /kan. 535$4/.

Potrebno je tudi urejanje župnijskega koledarja. Shranjevati je potrebno sejne zapisnike, voditi tudi pastoralni koledar. Zapisovanje dogodkov, ki se dogajajo na področju župnije. Včasih so ti podatki bolj osebnega značaja drugič pa bolj dejavnosti skupin. Potrebno in dobro je to pisati, da ne pride do istočasnih stvari. Lahko imamo tudi osebni rokovnik.

Vsaka župnija ima tudi imovinske knjige – blagajniški dnevnik, inventarji, posestni listi, predajno prevzemni zapisniki, knjiga najemnikov in zakupnin, knjiga pristojbin. Inventarji so sistematični popisi vse cerkvene imovine v župniji, premičnin in nepremičnin, dragocenosti in arhiva. Kopija inventarjev se mora hraniti v arhivu škofijske kurije. Posestni listi vsebujejo uradni seznam zemljišč, ki pripadajo cerkveni ustanovi /župniji, samostanu, škofiji. Vse to je potrebno tudi primerno arhivirati in imeti zato tudi usposobljenost.

ZBIRANJE SREDSTEV ZA INDIJO

V nedeljo 10. junija, se nam bo pri vseh mašah predstavila ekipa mladih prostovoljcev, ki se letos po leti prek programa pota v okviru  Društva SKAM

Za en mesec odpravljajo  na prostovoljno delo v Kalkuto, v Indijo. Tam bodo pripravili različne delavnice in učne ure za otroke v šoli in Centru Matere Tereze. Priporočamo se za vaše darove, s katerimi bodo pomagali  otrokom v tem delu sveta. Štejejo dejanja storjena iz srca

STIČNA MLADIH

Letos bo stična mladih v soboto 15.9. od 9 do 18 ure. Tema izhaja iz poslanice papeža Frančiška mladim: »Ne boj se Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Na to vas opozarja plakat in molitev, ki o dobite na pultu v avli. Molite mladi to molitev osebno ali pa kdaj tudi skupno. Mladi smo poklicani, da stopimo ven, med ljudi in ne glede na družbeno ozračje oznanjamo veselo novico evangelija.

12.FESTIVAL DRUŽIN – 15. – 17.6. 2018

Festival bo na Visokem pri Poljanah  (Tavčarjev dvorec). Rezervirajte si vikend za vso družino. Spored si lahko ogledate na zadnji strani revije naša družina ali pa na naslovu www.festival-druzin.si  Ena družina ena vstopnica. Mladim družinam zelo priporočam, udeležite se festivala.

50. SLOVENSKO NARODNO ROMANJE NA BREZJE 16.6.

V soboto 16. junija 2018 bo zlato vseslovensko romanje bolnikov in starejših na Brezje k Mariji Pomagaj. Mašo bo vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit msgr. Stanislav Zore. Vabljeni na srečanje.

KAJ PRINAŠA ALETEIA

To je internetni portal Aleteia. Gre za katoliški medij o krščanskem življenjskem slogu. Portal je del največjega globalnega katoliškega medija na svetu. Najbolj brane teme so: kako vzgajati, kako biti dobri starši in zakonci, kako biti dober človek, kako služiti okolici…Bralci so med 30 in 45 letom. Portal ne želi biti mnenjski portal. Okusite in spoznajte!