Oznanila župnije Škofljica, 24.6.2018

HODIM  K   MAŠI   IN  SE   SPRAŠUJEM  ZAKAJ?

Lahko rečemo, da so otroci največkrat direkten neposreden odsev družinskega vzdušja in predvsem prazničnega občutja, ki vlada v njihovih družinah. To bodo nosili  v svet, doživljali v sebi, s tem bodo živeli. Praznikov se bodo bali, se jih izogibali ali pa hrepeneli po njih in se jih veselili. Kako močno je vse to odvisno od staršev. Če se starši spomnijo svojih let, kaj so lepega ob praznikih doživeli in to posredujejo otrokom. Vsaj del tega lahko dasta svojim otrokom. Iz medsebojnega sodelovanja bosta lahko dala otrokom, možnost, da res praznujejo. Praznovanje temelji na temeljih – sodelovanja, odgovornosti in pripadnosti. Osnov sodelovanja se otrok nauči  v družini iz odnosa med staršema, ter iz odnosa staršev do njega. Prazniki so nekaj najlepšega, če se seveda nanje pripravimo. Prazniki so v prvi vrsti čas v katerem se družina uči malih drobnih skrivnosti življenja skupaj. Poglejmo nekatere izjave učencev:

Včasih se mi ne da, drugič pa grem z veseljem, da počastim Boga. To se občuti še posebej ob velikih praznikih, ko se zbere vsa župnija. Maša je nekaj posebnega zato jo imam rad.

Če sem bil bolan in so me starši hoteli pustiti doma, sem jokal, da grem tudi jaz. Vzgojen sem bil tako, da se gre vsako nedeljo k sveti maši. Z molitvijo sem bližje Bogu, ki me napolnjuje z milostjo. Če se zgodi, da ne morem k maši, mi nekaj manjka in kot da ni nedelje. Vesel sem, da grem k maši in staršem sem hvaležen za to.

V nedeljo iti k maši je cerkvena zapoved. Nedelja je za nas kristjane svet dan. Maša mi daje pogum, moč, naprej grem z upanjem.

V cerkev nas Bog vabi, ker nas ima rad in želi in želi, da živimo po vzoru Jezusa Kristusa. S tem vprašanjem sem se obrnil tudi na starše, ki so mi razložili pomen tega – povedali so mi, da je v cerkev potrebno hoditi, s tem si služimo tudi večno življenje pri Bogu.

Pri maši ministriram. Razlogov, da hodim  k maši je veliko. Častim Boga, da molim, pomagam duhovniku pri maši, poskušam se tudi poboljšati. Vem, da bom moral za to tudi sam kaj storiti. Ko pridem iz cerkve po maši, se dobro in lahkotno počutim. Zelo sem vesel, da lahko nekomu zaupam svoje misli, skrivnosti in čustva.

Pri maši vidim svoje prijatelje s katerim se po maši pogovarjam o preteklem tednu. Ne dolgo nazaj sem ugotovil, kako pusto se počutim, če med mašo ne ministriram  , saj sem se navadil, da imam vse ljudi pred seboj , zelo sem vesel tudi procesij.

Ko pridem k maši, molim za mamico in očija, za babico in dedija. Pri maši se sprostim, ker čutim Jezusa v sebi. K maši grem tudi zato, ker pojemo cerkvene pesmi

Ko pridem v cerkev in pogledam v tabernakelj pomislim, da je Jezus moral umreti za nas. Njemu se lahko zaupaš. K maši hodim zato, da slavim Jezusa Kristusa.

K maši grem zato, ker Boga želim bolje spoznati, ker me ima rad. Najlepše pa mi je to ko grem z družino k sv. maši. Nedelja je Gospodov dan. Vse to mi pomaga v življenju pri povezovanju z domačimi in prijatelji. Pri maši se obrnem k svetim z prošnjo za pomoč.

Jezus nas ima rad. Zato grem k maši, saj vem, da nas ne bo zapustil

Ko sem začel razmišljati in se postopno spraševati zakaj hodim k maši sem imel več svojih razlogov, ker sta mami in oči tako želela, ker sem se veselil  »hostije« sv. RT. Ko sem začel minisrirati, sem bolje spoznal sv. mašo. K maši hodim, ker imam Boga rad. Pri maši si lahko tudi vesel, veliko povedo tudi berila, evangelij, nagovori vse za življenje. Rad strežem pri maši in mi je to v ponos

K maši hodim zato, ker verujem v Boga. Mislim, da je vera zelo pomembna za človeka, ker mu daje upanje na večno življenje.

ČIŠČENJE CERKVE – strokovno izpopolnjevanje

Vsak poklic zahteva nekaj znanja ali pa tudi nekaj vrlin, vednosti o delu, ki ga želimo delati. Tudi na področju krašenja – nove tehnike, nove usmeritve, tudi vedno novi materiali, danes govorimo o neprestanem poučevanju. Usklajeno delo, izbira pravih posod, prtov, sveč. Včasih je dobro, da poznamo tudi simbolično barvo cvetja, da smo dobro poučeni tudi o varstvu bogoslužne opreme ali pa tudi močan duh nekaterih cvetlic, posebno v poletnem času, ko zelo vpliva na udeležence sv. maše. Morda bi bilo zelo primerno, da bi si morda od časa do časa v sredo povabili kakšno cvetličarko ali pa kakšnega strokovnega delavca na tem področju. Človek nikoli vsega ne ve in dobro je, da se damo poučiti.

DAN DRŽAVNOSTI

V ponedeljek bomo praznovali svoj 26 rojstni dan državnosti. Najprej naj bo v nas veselje do lastne domovine in tudi ponos. Po dolgih stoletjih se je le uresničil sen kralja Sama in naših karantanskih prednikov. V kolikih srcih je tlela ta želja do današnjih dni. Nekateri so to želeli uresničiti že za časa partizanske revolucije, pa jim je vrhovni poglavar Tito to preprečil. Ustanovili so skupnost republik, k ni mogla zaživeti zaradi idejnih in ekonomskih »razhajanj«. Čas devedesetih let je bil čas uresničitve sanj za našo domovino. Bodimo Bogu hvaležni in pogumnim ljudem, ki so uresničili to narodovo željo.

Naj bo za nas praznik veselja, praznik, ko se veselimo svoje domače besede, kako je bil Cankar tega vesel, veselimo se lepe Slovenije.

PRIPRAVA NA KRST – torek 26.6. ob 19 uri

Bog je ustvaril človeka za srečo. Toda prvi človek se je Bogu uprl in posledica tega je trpljenje, izvirni greh, smrt in nagnjenje k grehu. A Bog človeka vseeno rešuje. Kristus je premagal  greh in oprl vrata v raj. Bog nas vedno znova vabi k sebi, s svojo ljubezen in srečo. Vabljeni k pripravi ob 19 uri.

NOVOMAŠNA ŠTEVILKA DRUŽINE

Za vso slovensko Cerkev bodo dnevi veselja.  Mnogi mladi fantje so se odločili, da bodo šli za Kristusovim klicem – Hodi za menoj. Služili bodo Cerkvi in narodu. Posvečeni bodo v svojih stolnicah nekateri so že bili, nekateri pa bodo nekoliko pozneje. O vsem tem lahko preberete v novomašni številki družine. Novomašniki razlagajo tudi svoja novomašna gesla – zakaj so si ravno te izbrali.  V tedniku Družina preberite tudi članek, ki ga je napisal publicist Jože Mlakar in še na eno branje bi vas rad opozoril: »Torta in pravica«. Tednik Družino dobite na pultu v avli.

ČUŠČENJE CERKVE V JULIJU – Hribi, Ob pošti, Albrehtova, Finčeva, Ul. bratov Zakrajšek, vabljeni.

PROŠNJA IN OPOZORILO – Po mnogih krajih ob morju vidimo plakate ali pa celo  uslužbence, če nismo primerno oblečeni ne moremo vstopati v restavracijo, gostišče ali v javne prostore. Tega se držimo tudi ko vstopamo v svet prostor v cerkev. Oblečemo primerno srajco z rokavi, primerne hlače in pa tudi dovolj dolgo krilo. To se pričakuje od olikane osebe, pa naj bo veren ali neveren. Neprimernemu oblečenemu človeku se lahko prepove tudi vstop v te prostore. Sprejmimo to opozorilo tudi za poletne mesece, ko je včasih nekoliko večja vročina. Starši na to opozorite tudi svojo mladino.