Oznanila župnije Škofljica 1.7.2018

 

GLASNIKA   BLAGOVESTI

 

Čeprav Bizantinca po kulturi sta brata Ciril in Metod znala postati v polnem pomenu besede apostola Slovanov. Bog včasih zahteva od tistih, ki jih izbere, da gredo daleč od svoje domovine, to je če se sprejme v veri v njegovo obljubo, vedno skrivnosten in ploden za razvoj in rast božjega ljudstva na zemlji. Gospod je rekel Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti jo pokažem. Naredil bom iz tebe velik narod in te blagoslovil; poveličal bom tvoje ime in bodi v blagoslov.«

Tudi njima je bila sporočena želja bizantinskega vladarja in patriarha carigrajske Cerkve, naj gresta misijonarit med Slovane. Ta naloga jim je nalagala ne da samo zapustita časten položaj in kontemplativno življenje, oditi sta morala iz bizantinskega cesarstva in morala sta se podati na dolgo romanje in se srečati z ljudstvom, ki so bili daleč od življenjskih oblik v družbi, ki je slonela na napredni organizaciji države ter prefinjeni kulturi Bizanca; prežeti s krščanskimi načeli. Trikrat ga je papež prosil, da bi šel k Slovanom Velike Moravske, v kraje nekdanje panonske škofije.

»Žitje Metodija«  – v slovanskem jeziku podaja prošnjo, ki jo je knez Rastislav naslovil na vladarja Mihaela III: »K nam so prišli mnogi učitelji iz Italije, Grčije in Nemčije, ter so nas različno učili. A mi Sloveni… /nikogar/, ki bi nas poučil v resnici in umevanje resnice pokazal. Tedaj so povabili torej Konstantina in Metoda, naj prideta.

Ciril je na pismo odgovoril sledeče: »Da si sem truden in bolan, rad grem tja in z radostjo grem za vero krščansko.

Resnica in moč njunega misijonarskega delovanja sta izvirala iz globine odrešenjske  skrivnosti. Vse to njuno delo je pomemben člen v poslanstvu, ki ga je Zveličar zaupal vesoljni Cerkvi, do konca časov. Izpolnjevala sta besede Kristusa, ki je moči križa in vstajenja naročil apostolom: »Oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu, pojdite torej in učite vse narode.

Hkrati z velikim spoštovanjem oseb in z nesebično skrbnostjo za njihov pravi blagor sta imela brata tudi zaloge energije, modrosti, gorečnosti in ljubezni, ki so nujno potrebne, da je prihodnjim vernikom mogoče, prinesti luč in jim istočasno pokazati dobrino ter jim konkretno pomagati, da jo dosežejo. Zato sta želela postati  v vsem podobna tistim, ki sta jim prinašala evangelij; hotela sta se vključiti v ta ljudstva ter v celoti deliti z njimi njihovo usodo.

Vse kar je vznemirjalo tedaj slovanske narode, sta do njih zavzemala jasna stališča, nase sta sprejemala tudi težave in probleme. Skušala sta odklanjati nov rimski germanski pritisk na slovanske narode. Skušala sta odklanjati  življenjske oblike, ki so se jima zdele tuje in tudi Slovanom. Načeta je bila tudi edinost kristjanov med vzhodom in zahodom. Ti spori so se vedno bolj razraščali in so tudi njuju potegnili v ta »ples«. Ostala sta v tem delu pravoverna. Kljub temu, da je Metod moral nekaj let presedeti v zaporu v verigah, ki jih je rad prenašal zaradi Kristusa, ju niso odvrnili od načrta, ki sta ga imela. Pospeševala sta blaginjo slovanskih narodov ter edinost vesoljne Cerkve.

Posvetila sta se tudi težki nalogi prevoda sv. Pisma, ki sta ga poznala v grščini. Morala sta dodobra spoznati kulturo in jezik slovanskega naroda, da sta mogla opraviti to veliko delo. Vse to prenesti v drugačen okvir življenja je zahtevalo veliko napora in dela. Ob tem velikem delu sta bila poklicana tudi v Rim, da tudi papeža Nikolaj I in Janez VIII ugotovita ali je vse to skladno z učenjem Petra in Pavla.. Ob tem velikem delu sta Slovanom posredovala tudi novo abecedo, da jo bodo razumeli in mogli tudi sami brati veselo oznanilo. Ciril in Metod sta prava vzornika za vse misijonarje, ki so se odzvali Kristusovemu klicu. Približati se narodu in jim spregovoriti v domačem jeziku. Vsa ta njuna ljubezen je varovala Cerkev vsakega partikularizma ali kakšnega izključevanja narodov. Odlično sta opravila svoje delo med slovanskimi narodi.

VARSTVO BOGOSLUŽNE OPREME – čistilci in krasilci

V splošni ureditvi rimskega misala najdemo naročilo , naj bodo svete stavbe in predmeti za bogočastje »zares dostojni in lepi, ter znamenja in simboli nadnaravnih stvari« (288). To pa nikakor ni samo duhovnikova dolžnost in skrb ampak morajo zanjo skrbeti še posebej tisti, ki cerkev krasijo, čistijo, vzdržujejo… Pri vsem tem moramo biti zelo previdni, da ne poškodujemo z vodo, z raznimi čistili, drgnjenjem ali postavljanjem posod na kamen, ne poškodujemo bogoslužne opreme. Pri tem se lahko naredi velika škoda. Stvari lahko začnejo trohneti, se naredi na tleh »lise«, zlati deli potemnijo, tudi vlaga pušča sadove na oltarnih prtih, ki jih ni več mogoče odstraniti. Previdni moramo biti tudi pri zalivanju ali dolivanju vode. Tudi vlaga iz vaz in rož lahko prinaša škodo, če se vse to dotika določenih predmetov.

Koliko zapisanih imen, koliko prostovoljnih ur, koliko cvetja, vse to je izraz ljubezni do Boga in Cerkve. S tem, ko sodelujemo se tudi medsebojno povezujemo, gradimo skupnost, smo si bližji, smo pripravljeni pomagati drug drugemu. Vse leto vabim k sodelovanju. Naj se pridružijo tudi novi člani in tudi mlade vključujmo v to potrebno delo. Ob sobotah lahko pridejo, ker nimajo pouka. Potrebno jih je navajati na to delo. Bog vidi vaša dobra dela in vam bo povrnil v svoji dobroti in ljubezni.

OBISK BOLNIKOV NA DOMU – julij 2018

Vsak mesec obiščem bolnike na domu.  To obiskovanje bolnikov nam je zelo priporočeno, da se borimo zoper bolezen in obujamo vero.

SV.CIRIL IN METOD – naša zavetnika župnije

V četrtek bomo praznovali njun god in se veselili njunih slavnih in velikih del v Cerkvi. Njuna dediščina se dviga visoko – na kulturnem, verskem in cerkvenem področju. Še zdaj odmeva njuno delo med slovanskimi narodi pa tudi izven meja slovanstva. Koliko bi se ob njem lahko naučili v sedanji Evropi. Kako sta težila po povezovanju tedanjih narodov. Potrebno je poskrbeti za povezavo starin in novih vrednot narodov in tako bi mogli pospeševati ves napredek narodov. Vabljeni k maši, ki bo na praznik ob 19 uri v župnijski cerkvi. Naj nas praznik poveže in zbere v celoto.

PRVA SREDA V MESECU – molitvena ob 19.3o

Vabljeni k molitvi. Molitev ima v našem življenju veliko pomembnost /ne mislimo na to kolikor jo mi damo/ temveč kakšno nalogo ji pripisuje Bog. Cerkev nas vabi naj molitev opravljamo vsak dan. Naj bo naša molitev »kratka«, taka, ki nas znova in znova poveže z  Gospodom. Počitnice so in imamo čas. Zberemo se pred sv. mašo. Molimo za duhovnike, za sv. misijon, za počitnikarje, za starejše, za mir v družinah.

DAROVI ZA ČRNOMELJ – darovali ste 562€.  Hvala!

Naslednje pisno oznanilo bo v septembru /2.9. 2018/.