Konstantin in Mihael – Sveta brata Ciril in Metod
Sveta brata sta na priprošnjo kneza Rastislava l.862 prišla na Moravsko pokristjanjevat Slovane, ki so bili takrat pogani. Brez lastne pisave in z mnogimi narečji oteženo poučevanje, sta skupaj z velikim čutom za človeka pričela s težaškim delom. Kmalu je sveti Ciril, ki je bil knjižničar in učitelj filozof, za potrebe poučevanja veselega oznanila izumil Slovanom lastno pisavo po načelu en glas-ena črka, znano tudi po imenu glagolica.
Pri papežu sta dosegla uporabo slovanskega jezika pri bogoslužju, kar je bila v tistih časih velika revolucija, saj so za “svete” in s tem edino dovoljene jezike veljali le hebrejščina, grščina in latinščina. Tako so ju pri bogoslužju popolnoma razumeli vsi prebivalci dežel, kjer sta poučevala in ravno to je bil razlog, da se je krščanstvo izredno hitro pričelo širiti.
Za potrebe oznanjevanja sta kmalu posvetila prve duhovnike Slovane, da so jima pomagali pri njunem delu. Metod, ki je bil prej redovnik, je postal pri slovanski škof.
Nemški škofje so seveda precej nagajali in bili ljubosumni na to, kako so ju Slovani sprejeli, zato so ju obtožili krivoverstva. Pred papežem sta zato morala večkrat zagovarjati svoje delo, poleg vsega pa je Metoda zelo pestilo tudi zdravje, ki ga je leta 885 tudi dokončno zapustilo.
Sveta brata imenujemo tudi apostola Slovanov. S svojim delom sta pustila neizbrisen pečat ne samo na Velikem Moravskem, ampak tudi na ostali del Evrope, ki je še dolgo po njuni smrti žel sadove njunega dela. Prav zato skupaj s svetim Benediktom veljata za sozavetnika Evrope.
