Oznanila župnije Škofljica, 28.10.2018
Naj se zvesto udeležujemo sv, maše in
redno molimo, da bomo rasli v ljubezni do
Tebe, Evharistije in Marije in tako črpali moč
za delo in pomoč drugim. Naj tako – kot zvesti
kristjani in kleni Slovenci – pogumno pričamo
zate, nekoč pa dosežemo večno blaženost v
nebeškem kraljestvu.
Veliki borci za slovenski jezik in slovenski narod, med katere lahko štejemo Slomška, M.M. Ziljskega, Einspielerja, Levstika, Gregorčiča, Korošca, Cankarja in kar je še takih klenih Slovencev , so zaslužni, da smo mogli »stati inu obstati« kot narod. Kako težka je bila pot do samostojne države, kako cenjena je naša slovenska beseda danes in kako je potrebno ljubezen do domovine negovati, se prevečkrat premalo zavedamo in o tem premalo govorimo, se učimo.
Na žalost nam jemljejo tudi pravico, da bi bili in ostali zvesti kristjani, kajti vera je vrednota, ki daje življenju upanje, veselje in odrešenje in je izvir ljubezni do sebe, drugega in Stvarnika. Postavlja nas v odnos z Njim, z naravo, s sočlovekom in s seboj. Bog nam je blizu, ko smo veseli, igrivi, dobri in tudi takrat, ko smo utrujeni, zlomljeni, ko pademo, trpimo … Povabljeni smo, da svojo vero udejanjimo z deli in zgledom: molimo, gremo k maši, pomagamo, razvijamo talente, spodbujamo sprejemanje zakramentov, ponovno vstanemo, ko pademo. V vsem tem je sporočilo naše majhnosti in veličine Boga.
Ker je letošnje leto namenjeno tudi 100 letnici Ivana Cankarja, naj vas nagovorim še z njegovimi mislimi, ki se vedno znova vračajo k veri in domovini:
“Vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti, zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Rog ustvaril paradiž za domovino veselemu rodu, blagoslovljenemu pred vsemi drugimi. Bogatejši so pač drugi jeziki, pravijo tudi, da so milozvočnejši – ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.
Močan si, o slovenski narod! Narod mehkužnih bi dušo izdihnil – ti pa tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: Nikarte! Grenke so misli romarjeve. Tako mu je pri srcu, da bi molil: Ne daj mi dočakati, o Gospod, da bi se glasila tuja govorica po teh krajih! Ne daj mi dočakati, da bi storil suženj suženjsko smrt. Moč mu dodeli, da raztrga vrvi.
Nič ne skrbi, o domovina: zadremali so trudni vojskovodje, zvestoba v njih srcu pa ni zadremala, slavno se bodo vzdramili ob slavnem jutru in gosposke besede se bodo izprehajale pod soncem!«
Cankar piše o domači družini: Pri nas doma ni bilo pobožnjaštva, ne tistega mrkega … Bili smo globoko verni: ne samo v meni, v nas vseh je ostal in vstane pač do konca dni skrit oltar … se je mnogokdaj zganilo v srcu, kakor neizrekljivo sladek in gorek spomin, kakor tiha molitev.
Katarina Jaklitsch Jakše
VSTAJENJSKI LJUDJE
Vemo, da bo on, ki je obudil Kristusa, tudi zas z Jezusom obudil. (2 Kor 4, 14)
Duša in telo sta eno in težita po ponovnem združenju. To se bo dopolnilo na sodni dan. Ta nam je odmaknjen, zato nam je tako blizu razpad telesa in z njim ostane žalost za umrlim. Pogreb je samo počastitev umrlega bojevnika, ki je svoje delo na zemlji opravil. Pred njim pa je večnost, ki jo je s svojim duševnim življenjem že pričel. a bo prišel dan, ko bo tudi z vstalim in poveličanim telesom stopil v svoji Glorijo. Ko danes celo kristjanom upada vera v vstajenje, si moramo to resnico osvežiti, vsaj ob vsakem pogrebu. To je tudi namen pogrebnega obreda. Saj so duhovnikove besede za nas žive, molitev pa za pokojne. Vsak pogreb je živa pridiga že sam po sebi, pridiga o umrljivosti pa tudi pridiga o vstajenju. Mi smo vstajenjski ljudje. Mi smo velikonočni ljudje. Iz te vere se hrani krščanstvo. Sveti Pavel pravei celo, da na tem temelju sloni vse: na veri v Kristusovo vstajenje in veri v naše vstajenje. Molimo za naše rajne brate in sestre in se jih spominjajmo pri sveti maši.
ROŽNOVENSKA POBOŽNOST — skupna molitev rožnega venca je vsak dan pred sv. maŠo, ob 17.30 . Lepo vabljeni. Zaključek bo v sredo ob 18. uri. Sv. mašo bo vodil g. p. Peter Vrabec iz Novega mesta. K maši naj pridejo tudi vsi veroučenci. Po maši bo kratko srečanje zunaj cerkve. Veroučenci imajo v tem tednu tako imenovane krompirjeve počitnice.
VSI SVETI – so v četrtek 1.novembra. Ta dan je zapovedani praznik. Sv. maša bo v župnijski cerkvi dopoldne ob 9. uri in popoldne ob 14 uri. Popoldansko opravilo v čast vsem svetnikom začnemo z sveto mašo in ga nadaljujemo z molitvijo za rajne na pokopališču, kjer je tudi blagoslov grobov. Zvečer ob 17.15 pa ste vsi tisti, ki se ne boste zbrali doma k družinski molitvi lepo povabljeni, da se zberemo v župnijski kapeli, kjer bomo skupaj molili rožni venec za vse naše rajne.
SPOMIN VSEH VERNIH RAJNIH — v petek 2. novembra. svete maše bodo ob 8. uri na Gumnišču in ob 9. uri v Lanišču, ob 18. uri v župnijski cerkvi. Ta dan se s spoštovanjem , hvaležnostjo in molitvijo še enkrat spomnimo vseh naši dragih rajnih ter zanje molimo, tudi na grobovih. Vabljeni!
ZAHVALNA NEDELJA – nedelja, 4. novembra je zahvalna – ko se Bogu posebej zahvalimo za vse letošnje pridelke, za vse milosti, ki jih prejemamo, za vse uspehe v naših podjetjih, za vse športne uspehe, pa tudi za vse odvrnjene nevarnosti. Ob koncu maše bomo zapeli zahvalno pesem v zahvalo.
PRIPRAVA NA KRST – bo v ponedeljek ob 18.30 – po sveti maši!
