Nismo sami, Bog je z nami! – Zaključek misijona

Pred enim letom smo pričeli z našo pripravo na misijon. Molitev, ki so nam jo napisale sestre klarise za uspeh misijona, smo v vsem tem času skupaj zmolili v cerkvi ali kapeli več kot 417-krat. V skupinah, kjer smo se celo leto srečevali še dodatnih vsaj 158-krat. Gotovo velikokrat tudi sami doma, z željo, da bi misijon zares uspel. Molili smo vsi – otroci s pomočjo pesmice, mladi, zakonci, pevci, bolni in ostareli pa molitev za uspeh misijona.

V tem letu smo rožni venec molili vsaj 104-krat za misijon, vedno tudi ob delavniških svetih mašah, še poseben poudarek pa smo mu dali v mesecu oktobru, ko smo z otroci molili doma v naših družinah.

Molitev bodi ti življenje celo!

Izvedli smo 7 predavanj, na katere je prišlo skupaj več kot 500 poslušalcev. Obdelali smo vse od vzgojnih tem, do prenosa vere in navsezadnje naš osebni odnos do domovine, izražanje vere z veselim srcem. Tudi na grehe nismo pozabili.

V času misijona je potekalo darovanje 22 svetih maš, z različnimi skupinami smo se srečali več kot 21-krat, na molitev hvalnic med tednom je prišlo več kot 300 ljudi, na češčenje Najsvetejšega pred sveto mašo več kot 500, zapeli smo več kot 176 pesmi …

Za misijon lahko rečemo, da je uspel, saj se je povprečno med vsako sveto mašo spovedalo vsaj 20 duš, zakrament svete evharistije prejelo veliko več kot 3000 ljudi, zakrament bolniškega maziljenja skoraj 150 ljudi.

Začutili smo, da nismo sami. Bog je z nami prepotoval to pot misijona in jo bo tudi vnaprej. V tem kratkem desetdnevnem misijonskem času smo zrasli in se močno povezali in prav vsi si želimo, da bi tako še dolgo ostalo. Pater nas je povabil, naj še danes zapišemo svoje sklepe za čas po misijonu. Storimo to in sklepe preverjajmo ob rednem prejemanju zakramentov.

Zgled nam je dal, seme je posejano, na nas pa je, da to seme zraste in obrodi mnogo sadov!