OVCE- božična devetdnevnica
Na pašniku je bila velika čreda ovc. Mlada jagnjeta so veselo skakala naokoli in preizkušala, kako hitre so njihove mlade nožice. Ovni so ponosno hodili med čredo in se včasih zaletavali z glavami, da bi dokazali svojo moč in pogum. Ovce pa so iskale sočno travo, da bodo imele dovolj mleka za svoje mladiče. Med temi ovcami je bila tudi zelo stara ovca, za katero se je gospodar odločil, da jo bo pustil živeti, dokler ne bo poginila od starosti. Ta je poznala veliko zgodb. Predvsem mlade ovce so jo rade poslušale, ker je znala pripovedovati. Večkrat so jo prosile, da jim je povedala zgodbo, ki se je zgodila na sveti večer. Takole je pripovedovala:
“To je bila nenavadna in posebna noč. Pastirji so sedeli okoli ognja, me ovce pa smo večinoma že spale. Psi so prvi zaslišali, da nekdo prihaja. Navadno začnejo lajati in teči proti vsiljivcu. To je za nas znak, da se pripravimo na beg. Ovce nimamo rogov ali močnih zob, da bi se branile, zato iščemo rešitev v begu. Tisti večer psi niso lajali napadalno. Kot bi prišleke poznali. Tako se niti me nismo pripravile na beg z našimi mladiči. Čez pašnik je legel nenavaden mir, da se nobena od nas ni počutila ogroženo.
Najprej sem zagledala moža, ki je prihajal čez pašnik proti votlini. Za seboj je vodil osla, na katerem je jezdila mlada žena. Precej utrujeni so bili. Odšli so naravnost do votline. Nihče ni vpil ali delal hrupa. Mož je pomagal ženi, da je razjahala osla. Takrat sem videla, da je žena v blagoslovljenem stanju. Vse je kazalo na to, da bo kmalu rodila. Pastirji in pastirice so se pogovarjali z njima, nato pa so pastirice pospremile moža in ženo v votlino.
Ne vem, kaj se je dogajalo notri. Čez nekaj časa se je iz hleva zaslišal jok ravnokar rojenega otroka. Mož je prišel iz votline in pastirjem veselo pripovedoval, kaj se je v votlini zgodilo. Vsi so odhiteli noter. Nekakšna blaženost je bila v zraku. Pastirji so robati ljudje in se vedno precej glasno pogovarjajo med seboj. Tokrat so bili spoštljivo tihi. Njihova robatost se je razblinila in postali so mehki ter pohlevni kot me. To se mi je zdelo čudno. Vedela sem, da se je dogajalo nekaj nevsakdanjega. Še bolj sem bila presenečena, ko je votlino obsijala močna in topla svetloba. Angeli so se spustili z neba in rajali pred votlino. Silno so bili veseli in slišala se je nebeško lepa glasba. Ovce smo dogajanje najprej opazovale bolj od daleč. Ko smo se približale, smo izvedele, da se je rodil majhen fantek, ki so mu dali ime Jezus. Bil je Božji sin. Zato ni čudno, da so ga prišli pozdravit angeli.«
Naloga: Povabi starše k večerni molitvi.