PASTIRICA – božična devetdnevnica

Poleg pastirjev imamo v jaslicah tudi figurice, ki predstavljajo pastirice. One so opravljale lažja dela, izdelovale sir, kuhale obroke in prale obleko. Skrbele so za pastirje, da so ti lahko nemoteno opravljali svoje delo. Kdo bi Mariji in Jožefu bolje pomagal kot ravno pastirice. Kot ženske so bile dosti bolj skrbne in vedele so, kaj potrebujeta Marija in njen otrok. Njihova zgodba bi se gotovo razlikovala od zgodbe, ki so jo povedali pastirji, saj bi bila povedana skozi ženske, materinske oči. »Pastirji so zvečer prešteli in pregledali čredo. Vse ovce so bile v čredi in nobena med njimi ranjena ali bolna. Zato so lahko mirno sedli k večerji, ki smo jo pripravile. Začuda niso bili gostobesedni kot navadno. Sicer so vedno imeli pripombe na hrano, ki smo jo pripravile. Ko smo pomile posodo, smo sedle k ognju in se pogovarjale o različnih temah. V zraku je bilo čutiti nekakšen spokoj. Zvezde so bile bolj svetle in luna se nam je zdela tako blizu, da bi se je človek lahko dotaknil z roko. Nenadoma sta iz Betlehema k nam prišla mož in žena, ki je jahala na oslu. Takoj smo videle, da je reva pri koncu z močmi. Približal se je njen čas in morale smo hitro ukrepati. Kaj takšnega opazimo samo žene. Pastirji so ju odvedli v votlino, kjer so pripravili ležišče. Nihče ni ugovarjal, ko smo jim ukazovale ženske. Ena je odhitela po toplo vodo, druga je pripravila čiste krpe in tako naprej. Vse smo imele polne roke dela s pripravami. Čez čas je na svet prijokal prelep, zdrav in močan otročiček. Imel je močan glas, ko je zajokal. Bil je fantek in žena, ki ji je bilo ime Marija, ga je takoj imenovala Jezus. Tudi njen mož Jožef se je strinjal s tem imenom. Kot mi je prišlo na uho, ko sta se Jožef in Marija sama pogovarjala med seboj, je to ime za dečka izbral angel. Kar ni čudno, kajti tistega večera so se godile nenavadne reči. Čez pašnik je vel prijetno topel veter in v zraku je bilo nekaj prazničnega. Vsi smo bili dobre volje in nihče utrujen. Čutili smo se povezane med seboj na poseben način. Skratka ta večer in noč sta bila resnično čudežna. Jožefu in Mariji smo pripravile obilno večerjo. Da jima ne bi ničesar primanjkovalo, smo naročile pastirjem, naj v votlino pripeljejo tudi kravo in jo privežejo poleg osla. Tako je bilo v votlini še bolj prijetno toplo. Ko sem pomolzla kravo, je bilo toliko mleka, kot še nikoli. Tudi živali so se vedle nekam praznično. Le kaj čaka tega fanta v življenju? V kakšnega mogočnega moža bo zrasel? To so bila vprašanja, ki smo si jih zastavljale, vendar nismo vedele odgovora.«

Naloga: Bodi prijazen do vseh ljudi