Oznanila župnije Škofljica, 6.1.2019
E N O S R C E – E N A D U Š A
Gotovo ste že opazili, da bo letos vse leto tudi na Našem glasu vedno pisalo Eno srce – ena duša. Tako piše tudi na naših priročnikih za ŽPS v tem letu. Župnija in vsi skupaj naj bi se v tem letu posebej zavzeli – prizadevali za medsebojno povezanost in dobre odnose v župniji, skrbi za skupno gradnjo župnijskega občestva ter spodbujanju vzajemnega sodelovanja med župnikom in župljani.
Vsi se moramo zavzemati za župnijo in jo vsi tudi po svojih močeh in talentih graditi. Ne bi bilo prav, če bi mislili, da je to delo samo bližnjih župnikovih sodelavcev. Že lep čas visi v avli tudi plakat, ki nam nakazuje delo v različnih smereh v župniji, kaj lahko storijo laiki in h kakšnemu delu so poklicani. Seveda je to bolj okvir kakor pa zakoličena dela. Svetopisemski odlomki nam pričajo o povezanosti prvih kristjanov, tesni medsebojni povezanosti in globokem spoštovanju med vsemi člani prve krščanske skupnosti. V prvih treh stoletjih ni bili čutiti velike razlike med laiki in kleriki, najprej zaradi hudih preganjanj vse Cerkve tudi črte posameznih stanov niso bile tako jasno začrtane. Kristjani so bili v teh prvih časih tudi zaradi hudih preganjanj tesno povezani. Občestvo – versko skupnost je vodil po navadi škof in ob njem gradili živo občestvo, v katerem so skupaj delali , se odkrito pogovarjali, prepoznavali potrebe in tudi radi sprejemali odgovornosti. Skupaj so odkrivali pot.
Na tako pot nas vabi tudi papež Frančišek, ki poudarja da se moramo učiti drug od drugega, poslušati in iskati načine, kako skupaj prevzemati odgovornost za oznanjevanje evangelija.
V cerkvenih krogih je imel nekdo predavanje in je svoja opažanja s pripovedovanjem začel takole: »Ker Jezus Cerkvi ni dal poslanstva, sem to poskusil narediti jaz.«
Kaj? Jezus Cerkvi ni dal poslanstva?
Razmislite o tem. Da bi Jezus božji Sin, največji prerok in učitelj, kar jih je, iz katerega prihaja vsa modrost, ki je mučeniško trpel, prelil svojo kri in dal svoje življenje za Cerkev, nam pozabil naročiti, kaj naj kot Cerkev počnemo? Hm. Je pozabil on? Ali smo mi?
V svojem prispevku k tej razpravi pavlinski pater Robert Rivers piše:
Vse organizacije potrebujejo poslanstvo, če naj ostanejo zdrave. Organizacijska razvojna teorija nam pravi, da so zdrave organizacije, tiste, ki imajo jasne ideje o poslanstvu. Nizka morala je pogost rezultat brezciljnosti in brezdelja, ki ju prinese pomanjkanje poslanstva. Kadar imamo jasen zunanji cilj , se običajno lahko na nekaj naših notranjih težav zazremo iz perspektive. Kadar pa nismo prežeti s poslanstvom, so te notranje težave kot pod povečevalnim steklom. Kaj je torej naše poslanstvo? Ali vidimo samo to kar želijo verniki (potrošniki), ne vidimo pa pravega poslanstva. Jezus je dal Cerkvi jasno poslanstvo in ne bi mogel biti bolj neposreden. Prva je bila »največja zapoved«, dve zapovedi pravzaprav, za katere je dejal, da sta pomembnejši od vseh drugih »Ljubi Gospoda svojega Boga, druga pa je njej enaka – ljubi svojega bližnjega kakor…
Čiščenje in krašenje cerkve
Veliko se je vas zvrstilo v preteklem letu tudi pri samem čiščenju in krašenju cerkve in okolice. Vsem se na tem mestu zahvaljujem in želim, da boste tudi v naprej sodelovali pri tem pomembnem delu v župniji. Prej ali slej na tak ali drugačen način smo povezani s cerkvijo, prihajamo vanjo, prejemamo zakramente in smo tudi udeleženci ob raznih praznikih, slovesnostih ali ob pogrebu. Zato vas tudi od časa do časa vabim v vašo skupino da sodelujete pri čiščenju ali krašenju cerkve in njene okolice.
Najbolj splošen smisel čiščenja in krašenja je, da prostor lepo pripravimo za bogoslužje (mašo, pogreb, križev pot, blagoslov…). Ni torej cilj to, da bo cerkev lepo in estetsko (mogoče celo, da bi se s tem ponašali) okrašena, ampak najprej da se vrši v župnijo lepo bogoslužje in da ga obiskujemo. Torej, ker želimo hoditi k maši, bomo skrbeli tudi za lepoto bogoslužnega prostora, ne pa obratno. Drugače povedano, nobenega smisla nima čistiti in krasiti, če te potem pri bogoslužju ni, če ti bogoslužje tako malo pomeni. Ni torej glavno cvetje, ampak bogoslužje.
Krščevanje otrok
Čeprav je prihodnja nedelja posvečena spominu Jezusovega krsta imamo že po dolgoletni navadi prvo nedeljo v januarju krščevanje. Zakrament krsta bomo delili med drugo sveto mašo.
Krstna sveča se prižge s plamenom velikonočne sveče in je znamenje prisotnosti vstalega Kristusa. On je luč in kažipot za novo življenje krščenca. Vabljeni k slovesnemu podeljevanju zakramenta krsta.
Veroučne ure
Po dolgih novoletnih počitnicah se zopet prične verouk v ponedeljek za vse razrede. Pričakujem, da boste otroci in starši redno sodelovali v pripravi na birmo in prejemanje drugih zakramentov. Le obojestransko sodelovanje bo obrodilo tudi sadove. Otroci naj v tem tednu prinesejo s seboj tudi liturgične zvezke.
Mesec verskega tiska – januar
Velikokrat izgovorjene besede hitreje pozabimo kakor zapisane. Danes pa je to še v toliko večji meri, ker velikokrat rajši gledamo slike kakor beremo tisk, posebno, če so to še dolgi članki. Končno pa nam bolj ostane v spominu zapisana beseda. Potrudimo se, da bo v naših domovih dovolj dobrega tiska za domače. Danes ni problem trg, ker nam ponuja toliko različnih možnosti, potrebno je, da simi izbiramo tisto kar je za naš dom najbolje.
Vsem, ki ste sodelovali pri trikraljevski akciji se zahvaljujem, pa tudi vsem, ki ste v ta namen darovali za pomoč revnim deželam in še prav posebej za otroke. Hvala tudi za darove adventne akcije.
Hvala za biro v letu 2018. Naj vam Bog povrne z svojim blagoslovom in milostmi. Hvala za darove ob današnji nedelji.
V petek ste mladi lepo vabljeni na dekanijsko srečanje pod geslom »Mladi v srečanju z Njim. Pričetek bo ob 18. uri v Žalni. Srečanje vodi gost Matevž Mehle. Mladi lepo vabljeni.
