Oznanila župnije Škofljica, 13. 1. 2019

SLAVJE   ŽIVLJENJA

Ob nedelji Jezusovega krsta je prav, da bi se vsak veren človek za nekaj časa ustavil ob zakramentu sv. krsta, o njem premišljeval ali se celo pogovarjal z domačimi o prejemu zakramenta. Danes je mnogim krst postal večkrat, samo nek zunanji obred, kar se ne tiče njihovega življenja in v življenje posameznika le malo prinaša.

Očitno je Cerkev v prvih krščanskih časih znala ljudi navdušiti za življenje s Kristusom in v Kristusu. V tem novem življenju so ljudje doživljali nasprotje tistega nesmiselnega in brezbožnega početja, ki je bilo značilno za zadnje obdobje antičnega sveta

S krstom so krščenci pretrgali vezi s svojim dotedanjim življenjem in se odločili za novo življenje, ki se je le ne uravnavalo  po Jezusovih besedah, temveč se je tudi hranilo iz nekega drugega, božjega vira. Občutili so , da se resnično rodijo le po krstu; vse tisto kar se je zgodilo do tega trenutka, pa je bilo – kot beremo v Prvem Petrovem pismu – »metaios« , se pravi, prazno  in nesmiselno, popolna utvara in »privid življenja«. S krstom  so se odpovedali svoji stari identiteti, da bi našli novo v Kristusu.

Za življenje v pozni antiki je bil značilen klic »panem et circenses« /kruha in iger/. To je bila doba propadanja, ko se je izgubil smisel življenja in se je vse vrtelo okoli radovednosti in vzburljivih doživetij, okoli užitkov in zabave. Krščenci so se iztrgali iz tega praznega početja, da bi našli novo identiteto v Kristusu. Pretrganje vezi z njihovo staro identiteto je prišlo do izraza pri krstnem slavju, ki je potekalo med nočnim bdenjem in je naredilo močan vtis: krščenci so goli stopili v krstno kopel in so jih trikrat potopili v vodo. Odpovedali so se zlu in življenju, ki bi jih trgalo od Boga, ki jih je vodilo daleč od Boga, ter se odločili odmreti svetu in se več ne opredeljevati  po uspehih in osebnih dosežkih, po užitkih in prestopkih, temveč izključno po Kristusu.

Krščenci so svoj krst doživljali kot novo rojstvo; v Kristusu so dobivali novo upanje in novo bivanje, zaznamovano z izkušnjo velike svobode. Zdaj so sami sebe presojali v odnosu do Boga, bili so svobodni ljudje, ki nimajo nad sabo nobenega kralja ali cesarja. Niso več primorani  izpolnjevati pričakovanja drugih, so resnično svobodni in lahko gredo po poti, ki jih vodi v resnično življenje.

Krst jim je posredoval izkustvo nove bližine Boga, izkustvo ljubezni, v moči katerega so se čutili brezpogojno ljubljene. Krst je bil zanje uvajanje v skrivnost odrešenega in osvobojenega življenja  in v skrivnost Boga, ki jih je sprejemal v krog svoje božje ljubezni. Ko so krščenci goli stopili  iz krstne kopeli in jih je škof mazilil z dišečim oljem, so se resnično počutili kot novi ljudje, zaživeli so kot ljudje, popolnoma objeti od božje ljubezni. Hkrati pa so spoznavali, da imajo v Cerkvi nove brate in nove sestre in da so vključeni v občestvo, ki jih je sprejemalo brez predsodkov, ki pa jih je tudi spodbujalo, da so živeli polno in bogato življenje.

Gotovo tudi danes mnogi ljudi hrepeni po polnem  življenju in svobodi od pričakovanj in zahtev tega sveta. Se tudi sprašujejo zakaj ravno pot Jezusa Kristusa. Ali ne tudi kakšna druga pot. Kaj je bilo tisto kar so na Jezusu tako občudovali, da so celo svoje življenje postavljali na kocko. Peter vidi v Jezusu – da nam daje vse, kar je dobro za nas in za naše življenje. V Jezusu odsevata slava in moč Boga.

Krst nas rešuje pred tisto potjo, ki vodi le v pogubo, in nam, daje delež pri božji naravi »Človek je človek le tedaj, ko je združen z Bogom« /Alfred Delp/. S krstom postanemo deležni božjega življenja. Po tem obredu naj bi ljudje zaslutili skrivnost svojega življenja  in spoznali kdo resnično so.

Čiščenje in krašenje II

Ni torej glavno cvetje, ampak bogoslužje. To se mora jasno odražati pri krašenju. Če hočemo čimbolj izpostaviti cvetje, je narobe, ker bo cvetje nesmiselno odvračalo pozornost od tistega, za kar smo ga sploh postavili; tisto; kar je postransko, bo zakrivalo to, kar je glavno. Nikoli ne krasimo prostora kot takega, ampak s cvetjem poskušamo izpostaviti najvažnejše /prostore/ pri bogoslužju. Pravilno je torej: okrasitev naj usmeri prisotnega vernika v dogajanje na oltarju in pomaga, da tisto, kar je glavno, pride čimbolj na dan, in da se odrazi tisto, kar pri bogoslužju slavimo. Praktičen primer: na oltarni mizi naj ne bo toliko cvetja, da bo zastiralo pogled na kelih in pateno, ampak toliko, da bo pričalo, da tem krščanskim skrivnostim izkazujemo veliko čast, in da bo vernikov pogled usmerjalo na svete posode na oltarju. Na daritveni oltar damo manjšo vazo, majhno ikebano, raje jih pa razporedimo  pred oltarjem. (Doma ob slovesnem kosilu tudi ne postavljamo na mize  velikih vaz, ikeban, nemogočih aranžmajev, ker bi bilo neprimerno za delitev hrane, za hoste, neprimeren duh…). Z množino rož ne dosegamo lepote, estetike ali določenega poudarka…

Večer za starše

Župnija Stična prireja večer za starše – dokumentarni film 18+ v petek 18 januarja 2019 ob 19 uri v župnijskem domu Stična. Pregled stanja pornografije na spletu in njenega vpliva na otroke in mladostnike. Vabljeni.

Priprava na zakon – v Ljubljani , Krekov trg 1

Od 11. – 15. februarja ob 19.3o

Stična samostan – sobota ob 18. uri ned. ob 8. uri

Termini: 2.,3.,9.,10. in 16. februar 2019

Jezuiti – sv. Jožef Ul. Janeza Pavla 13

1. -3. februar

1.-3. marec.

Vsi zaročenci vabljeni na tečaj.

Začniva

Zakonska skupina je primerna za može in žene vseh starosti, ki so pripravljeni delati na izboljšanju njunega odnosa . Zakonska skupina je:

• Varen prostor srečevanja zakoncev
• Okolje izmenjavanja izkušenj
• Opora in pomoč v življenjskih stiskah
• Možnost za nego zdravih prijateljskih odnosov
• Duhovni dom zakoncev

Zakonska skupina ni prostor za kritiko moža ali žene, debatni krožek ali terapevtska skupina. Pridita!

V nedeljo 20. 1. bo letni občni zbor za župnijsko Karitas Škofljica. Srečanje bo po jutranji maši v pevski sobi.

V četrtek bo srečanje ŽPS  ob 20 uri . Člani vabljeni

Komisija za misijon vabljeni ob 16 uri na skupno srečanje 20.1.2019.