Oznanila župnije Škofljica, 5.5.2019
… DAROVI
Če nam kdo, ki nas ljubi, podari kaj dragocenega, nam s tem hoče reči; jaz sam bi rad bil zate darilo…kar ti zdaj podarjam, je le znamenje moje pripravljenosti. Vsak velik dar je laž, če z njim darovalec ni pripravljen hkrati darovati saj košček sebe.
Birma je božji dar, s katerim pa nam Bog ne podarja tega ali onega, pač pa samega sebe. Kakor ima pet prstov ene roke eno korenino, ima tudi sedem darov Svetega Duha skupno korenino, ima tudi sedem darov Sv. Duha skupno korenino, ta korenina je sam sv. Duh.
»Kdo je sv. Duh. Sveti Duh je večji od vseh naših podob in besed o njem.« je rekel sv. Avguštin.
Dar modrosti – je nekakšen božji instinkt, čut, gon s katerim uživamo Boga, okušamo kako dober je Gospod, v nas izpolnjuje krepost ljubezni. Resnično modri presoja vse v božji luči, pod vidikom večnosti, spoznava božje stvari, ki ga prevzemajo. Ljubezen je središče vsega življenja. Človek je ustvarjen za ljubezen. Tako duša ve koga mora ljubiti, tistega ki ga ljubi. V ljubezni je težnja, da se razdaja. On je tisti, ki nas prvi ljubi. Vse delati iz ljubezni do Boga. Nič ni večjega od ljubezni. Največji darovi niso nič, če ni ljubezni.
Dar umnosti – Vsak vernik, k živi v prijateljstvu z Bogom, ima dar umnosti, ki ga razsvetljuje in odkriva duši globoki smisel božjih skrivnosti ter izpopolnjuje njegovo vero.
To je dar luči. S tem darom odkrivamo nadnaravno resnico. Ta dar nam kaže čuda duhovnega sveta in nam pomaga dojeti smisel členov naše vere. Ta dar je še posebej obljubljen , malim, ponižnim, čistim, tistim, katerih preprostost duše izključuje kakršenkoli zaslon, ki bi mogel zakrivati pogled duha. Če hočemo doseči svetost, pravi mala Terezija, se nam ni potrebno zatekati k izrednim dejanjem…Preprostim dušam, h katerim spadam, ni potrebno zamotanih sredstev. »Dobremu Bogu čisto preprosto povem, kar mu hočem povedati, brez lepih puhlic, pa me vedno razume.« Otrok je preprost; kar misli, pove naravnost.
Dar sveta – pomaga nam spoznati božjo voljo, kaj Bog pričakuje od nas, da božji volji sledimo in jo poslušamo. Kaj je bolje storiti ali kaj naj bi opustili. Ta dar se prilagaja določenemu in osebnemu položaju vsakogar od nas. To je bistveni praktični dar, skozi goščavo zamotanih okoliščin našega življenja varno vodi božje otroke naproti idealni rešitvi. Uči nas, da uporabljamo najboljše odločitve na poti k Bogu sredi velikih preizkušenj na zemlji. Ta dar je potreben vsem kristjanom, prav posebno pa še družinskim očetom in materam in vsem predstojnikom, ki so kakor koli deležni božjega namestništva in božje avtoritete… Prepričani o svoji nemoči, da bi z lastnimi močmi primerno opravljali važno nalogo ukazovanja, se zato zatekajo po luč k sv. Duhu. In Kristus obljublja svojim apostolom: »Dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak duh vašega očeta je, ki bo v vas govoril.«
Dar moči – Na svetu srečujemo mnogo težav in številne nevarnosti. Zakrament sv. birme, ki nam bo dal darove sv. Duha nas je oborožil za vse boje krščanskega življenja. Dar moči obleče človeka z močjo sv. Duha. Ta dar nam daje dvoje – napad in obrambo. Ni dovolj ostati pri obrambi preiti moramo v napad, začeti boj, ker sovražnikov ne manjka. Za Kristusovo stvar se moramo bojevati z žgočo vnemo in božje koristi moramo braniti z nepremagljivo silo. Duša prenaša tudi hudo trpljenje, bolezen in naravne preizkušnje. /se nadaljuje/.
Kako katoličani praznujemo nedeljo?
Najprej se moramo vprašati, kaj nam je nedelja. Bog je po svojem Sinu Jezusu Kristusu nedeljo posvetil z uničenjem smrti in vstal iz groba. Da je Bog že v stari zavezi ukazal Izraelskemu ljudstvu, naj opravljajo svoja dela 6 dni, sedmi dan pa počivajo. Ne samo oni temveč vse kar je v njihovi hiši na ta dan, Tudi hlapci, dekle in celo tujci in prav tako tudi vsa živina. Tudi sam potek dela tega dneva se spremeni. Saj kar moramo storiti bomo prav tako z veseljem in ljubeznijo storili do drugih, najbrž pa ni potrebno, da bi se ukvarjali z veliki kmečkimi deli – z gozdom, košnjo, oranjem , vožnjo gnoja ali pa tudi podjetja, ki ne upoštevajo nedeljskega počitka, ki je z zakonom predpisan, kršijo osnovne človekove predpise. Upam, da tudi v trgovino ni tako nujno, da gremo. Mnoge trgovine so danes odprte tudi ob sobotah, do poznih večernih ur. Velika napaka mladih je, da svoje »žuriranje« potegnejo do nedeljskega jutra, potem pa niso sposobni za sodelovanje pri sv. maši, za skupno družinsko nedeljsko življenje, niti za pravo veselje med prijatelji. Ves čar in lepota nedelje gre mimo. Kako bodo sami doživljali nedeljo, ko bodo sami gradili svojo skupnost, družino. Na čem bodo gradili. Na kaj naj bi postavili svoje praznovanje nedeljskega dne?
Skrbimo za nedeljski počitek – kdor se med tednom redno in vsak dan ukvarja z delom, potrebuje po šestih dneh tudi nekoliko več počitka. V prvi Mojzesovi knjigi je zapisano: »šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj.« Judje so se tega zelo striktno držali saj so imeli celo predpis, da v soboto ne smejo napraviti več kakor 500 korakov. Res tudi Jezus pove svoje: če ti vol pade v soboto v vodnjak, ga ne boš šele tretji dan potegnil iz njega. Ne sme nam gospodovati črka. Veselimo se dela kar smo ustvarili med tednom, kaj nam je uspelo, kaj še načrtujemo za prihodnje dni – kako nam Bog blagoslavlja naše delu na vrtu, polju v gozdovih…Občudujemo kako nam je božji blagoslov blizu, kako nas Bog obsipa z svojo milino in dobroto. Doživljamo veselje ob svojem delu in božjem blagoslovu.
Ob nedeljskem počitku smo povezani tudi z domačo župnijo, cerkvijo, z bogoslužjem v domačem kraju. Sodelujemo pri sv. maši po svojih zmožnostih. Ob nedeljskem počitku ne pozabimo na kakšno javno prireditev, če je v domačem kraju ali pa ogled kulturne prireditve, obisk muzeja, pa tudi sprehod po naravi, ki nam govori o Bogu Stvarniku. Nedelja je dan za Boga in človeka in ne za delo in dobiček.
Slavje sv. birme
Prihodnjo nedeljo bo 30 naših birmancev prejelo darove sv. Duha. Na ta trenutek so se dolgo pripravljali, neposredno pa sedaj teče duhovna priprava ali devetdnevnica. Ali bo ta sv. Duh v njih mogel delovati in se bo tudi poznalo v njihovem življenju pa je odvisno od njihove pripravljenosti in sodelovanja z Njim.
Da bi se to v njih uresničilo smo najprej vsi lepo povabljeni k molitvi zanje. Danes je marsikje po človeški pameti težko pričakovati zvestobo danim darovom sv. Duha, moremo pa to izmoliti z zaupno in vztrajno molitvijo. Vsa župnija naj postane ena sama družina in imamo skrb za vsakega birmanca. Vabljeni ste k molitvi starejši, starši in bratje in sestre birmancev. Potrebna je tudi skrb za okrasitev cerkve in okolice. Moške člane ŽPS pa naprošam, da poskrbijo za urejanje prometa na dan birme, da bo dovolj prostora za primerno vožnjo in gibanje birmancev.
V torek ob 18. uri pride na srečanje z birmanci in starši g. škof Franc Šuštar iz Ljubljane. Srečanje bo potekalo v prijateljstvu, spoznavanju in pripravi na sam prijem zakramenta. Vsi veroučenci naj se zberejo v cerkvi do 17.55 ure. Ob 18 uri se bo pričelo srečanje z škofom. Srečanje bo trajalo do 19 ure, ko bo v cerkvi sv. maša, gospod škof pa bo stopil v spovednico. Po maši bo gospod škof imel še srečanje z člani ŽPS in ključarji in druga skupina pa so pevci, bralci, skavti, molivci, zakonci, mladinska skupina, biblična skupina…itd.
Priložnost za sv. spoved je v petek 3.5; ponedeljek, torek, sreda. Vabljeni. Zberemo se v nedeljo 12.5. ob 10.45 pred župniščem.
V torek ob 18 uri bo srečanje z gospodom škofom dr. Francetom Šuštarjem. Na srečanje pridejo vsi otroci od prvega do 9 razreda. Par vprašanj bomo postavili tudi nižjim razredom. Ob 19 uri bo sv. maša. Med sv. mašo bo gospod škof v spovednici spovedoval. Po maši bo imel škof še dva srečanja – za člane ŽPS in za ključarje – drugo srečanje bo za pevce, bralce, skavte, molitveno skupino, mldaince, zakonska skupina, biblična in še za druge sodelavce.
Čiščenje in krašenje cerkve bo v soboto od 8 ure naprej.
Moški člani pri ŽPS v nedeljo poskrbite za urejen promet – za lažje gibanje.
V nedeljo med mašo zaprimo mobitele in tudi fotografiranja med mašo ni razen naprošena fotografa.
V petek po večerni maši bo krajša priprava za nedeljo. Kdor more tudi botri lepo vabljeni.