Oznanila župnije Škofljica, 13.10.2019
SPOVED JE DOBILA DRUGO IME
Ob drugem vatikanskem koncilu so cerkveni očetje na zasedanju sklenili in predlagali novo ime – pojmovanje za zakrament spovedi. Cerkev je želela da se ta zakrament preimenuje v zakrament sprave, pokore ali najboljše odpuščanja ali božjega usmiljenja.
Izraz spoved ni ravno primeren, ker izraža obrobno značilnost tega zakramenta. Ni glavni element pripovedovanje grehov, bistveni element je nekaj drugega – kesanje, sprava, božje usmiljenje – Bog nas ljubi in tudi mi smo poklicani, da ljubimo brate.
Spoved lastnih grehov je vedno težavno opravilo za vsakega človeka. Spovedovanje lastnih grehov je za naš napuh najbolj mučno opravilo. Vendar pa nas k temu zavezuje naše versko življenje. Ne zadošča, da krivdo priznamo, ni dosti da se spovemo iskreno, brez zadržkov. To je premalo. Stopiti moramo iz krivde. V tem je težava. Bistvo zakramenta je kesanje, obnova, začetek novega življenja.
Spoved je nekaj težkega, mi je rekel neki fant. Razumem. Če je vzamemo resno – zaradi kesanja in poboljšanja. Stopati moramo naproti novemu življenju. Če bi naštevali samo grehe, potem Kristus
nebi ustanovil tega zakramenta, ker bi vse to lahko storili pri psihologu. Kadar se v resnici kesamo, kar smo slabega storili, potem tudi kesanje ni težko. Po takem dejanju nam postane lažje. Zato je drugi vatikanski koncil zapisal besede: »Obred in obrazci spovedovanja naj se tako spremenijo, da bodo jasneje izražali naravo in učinek zakramenta /B 72/.
Misel po maši – obnova misijona /2019/
14.10. Njegovo življenje je bilo podobno takratnim ubožnim ribičem, tako je lahko rekel o sebi: »Jaz pa sem sredi med vami, kakor tisti, ki streže.« /Lk 22,27/.
15.10 – Kristus bo izvoljene povabil: »Pridite blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,34).
16.10. – Sv. Pavel je namreč zapisal: »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč, ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim tudi vsega podaril?« (Rim 8,32).
17.10 – V pismu Titu beremo: »Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi« /Tit 2,11!.
18.10. – »Ali ni to Srce njega, ki je hodil iz kraja v kraj ter delal dobra dela’« /Apd 10,38/.
19.10. – Stotnik v Kafarnamu je prosil Jezusa – usmili se mojega hromega služabnika. Jezus mu odgovori: »Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi (Mt 8,13).
20.10. – Gobavec se ga je dotaknil in prosil: »Gospod, če hočeš me moreš očistiti«, ga ozdravi z besedami »Hočem, bodi očiščen!« /Mt 8,2/. V tem tednu berejo: Nada, Imre, Peter, Stane, Helena, Matevž, župnik, Simon Ciperle in Imre Jerebic. Hvala!
SVETI NA SLOVENSKEM
Sv. Servul + 284
To je tržaški mučenec, ki je zapustil svoje puščavniško življenje v jami v Socerbu, ker ga je Bog klical v drugo službo. Podatki o njegovem življenju so zelo skopi. Eden izmed podatkov je ta, da stoji v Benetkah blizu doževe palače samostan, ki je posvečen sv. Servulu iz Trsta. Beneške kronike omenjajo več cerkva, ki so bile posvečene sv. Servulu.
Servul je bil edinec kakor poroča legenda. Kot otrok je bil zelo pobožen. Že kot 12 let star deček je zapustil dom in se ustavil v jami Socerb in tam preživel skoraj leto in pol. Na poti domov je premagal kačo. Ko se je vrnil je tudi v domačem kraju nekatere čudežno ozdravil. Rimski cesar Numerijan je leta 284 izdal odlok o preganjanju kristjanov. Od Servula je zahteval, da se odpove krščanstvu. Servul iz ljubezni in vere do Jezusa tega ni storil. Sodnik ga je obsodil na smrt 24. maja 284. Njegove relikvije danes hranijo v cerkvi sv. Justa v Trstu. Mučenec je pomagal mnogim tedanjim kristjanom, da utrdijo svojo vero, tudi v 12 stoletju ko so divjale številne vojne, bolezni in še razkol med vzhodno in zahodno Cerkvijo. Prosimo ga za odločnost in pogum v veri.
SBP – Slomškovo bralno priznanje
Poteka že dvajseto leto. Geslo letošnjega leta je tudi klic blaženega Slomška, Naj bo »beseda res naših misli obraz«. K Slomškovemu bralnemu priznanju pa niso vabljeni samo veroučenci ali pa samo učenci do 9 razreda temveč tudi vsak odrasel posameznik, ki ljubi knjigo, ljubi branje. Slomškovo bralno leto traja od septembra 2019 do septembra 2020. Gospa Katarina Jaklitsch Jakše že z nestrpnostjo pričakuje veliko število bralcev in sodelavcev v branju in vodenju mladih željnih novih spoznanj in odkritij. Slomškova beseda je preproste in globoko seže v srce.
Prijava otrok za krščevanje
Kristjan je človek, ki pusti Bogu, da mu po Kristusu in Cerkvi osmisli življenje, oplemeniti in obdari z velikim in zelo pomembnim ciljem – večno srečo. Človek ni igrača slepe usode in da ne živimo, trpimo in umiramo, tja v en dan. Starši vabljeni k prijavi krsta, ki bo v nedeljo 3. 11. 2019.
Misijonska nedelja – 20.10. 2019
Krščansko poslanstvo nas sili, da gremo ven, med ljudi, v družbo in okolje, ki nas obdaja, da živimo v vsakdanjem življenju svojo krstno poklicanost in smo žive priče evangelija za ljudi, ki se z Jezusom še niso srečali. Prav pa je, da smo povezani tudi z vsemi kristjani po svetu. Ta povezanost je večna naloga vseh kristjanov. Misijonstvo mora postati po papeževih besedah najpomembnejši del življenja Cerkve in bistvena programska pastoralna usmerjenost.- molimo v tem mesecu za misijone, pripravimo misijonsko bogoslužje, obiščimo izredne misijonske dogodke /razstave, predavanja, okrogle mize misijonarjev…/.
Romanje Karitas – Škofljica 19.10. 2019
V soboto 19.10. vas vabimo na romanje v Radovljico, kjer si bomo po maši v župnijski cerkvi sv. Petra, z vodstvom turistične vodičke ogledali še mestni in čebelarski muzej, ter čudovito mestno jedro. Sledilo bo kosilo in ogled lectrskega muzeja. Popoldne nas bo pot vodila v Kropo z vodenim ogledom kraja, kovaškega muzeja in vigenc. Še vedno se lahko prijavite Mariji Kraškovic ali župniku. Odhod bo ob 8 uri izpred cerkve na Škofljici.
Srečanje ŽPS – v četrtek 17.10. ob 20 uri
Kako pomagati tistim, ki so se oddaljili od Cerkve. Kako spregovoriti mladim, kako ohranjati stik z družinami po krstu otroka. Ali si tega želijo mlade družine in na kašen način bi bile rade povezane z Cerkvijo. Več o sestanku boste dobili po e pošti.
