Oznanila župnije Škofljica, 1. 12. 2019

 

ADVENTNI KOLEDAR

Božič smo ukrotili, ga prilagodili našim okusom. Vse moramo imeti pod kontrolo, vse mora biti »po naše«. Andreja Schwarz nas v knjigi Divji božič vabi, da o adventu in božiču premislimo drugače — da ju doživimo v njuni pristnosti. Biti divji ima opraviti z življenjsko močjo, ki prihaja iz najgloblje notranjosti. V tem pogledu lahko divjost fascinira, a tudi plaši. Nasprotje tega je brzdan in prilagojen potrebam. Prav to božič ni — četudi se močno trudimo, da bi ga takšnega napravili. Božič je drugačen. Božič je radikalen, osupne in preseneti —če si to resnično dovolimo. Praznik bi nas rad preusmeril na nekaj izvornega in na življenjsko moč. Pristno, prvinsko in pravo pripravo vam želimo za Božič z adventnim koledarjem.

1.12. — Če maja kje naletimo na cimetove zvezdice, gre najverjetneje za odprodajo starih zalog. Cimetove zvezdice spadajo v december in k božiču. Živimo kar je predvideno za ta čas. Zdaj je čas za adventni koledar in cimetove zvezdice. In božič praznujemo šele na božič. Obljubim si, da bom advent živel postopoma, počasi — lučko za lučko.

2.12. — Ste že kdaj obtičali zaprti v prostoru? Včasih ljudje obsedimo, smo v kaj ujeti, si sami ne moremo več pomagati. Lahko se znajdemo v situacijah, na katere nimamo vpliva, za katere nismo nič krivi – znajdemo se sami, izgubljeni in nemočni. Na Božič Bog odpre vrata, ki vodijo iz nebes na zemljo. Bog postane človek, pride v moj svet, odpre in čaka -dokler nisem spet sposoben iti naprej. Kaj je potrebno? Nič, samo moje hrepenenje, da bi spet šel na pot. Razmislim: Sem letos sploh prišel do adventa, ali ga živim? Sem morda obtičal v novembru – ali pa že kar praznujem božič?

3.12. – Kako lahko živim advent? Kaj če bi rekli »sveže« Rad imam to besedo. Spodbudi me, me poživi, prinese svež veter. In odpre, želi odriniti. Dopusti nekaj drugačnega. Tako je doživljala Marija. Tudi Jožef. Prepustila sta se. Katere pa so besede, ki opisujejo moj advent. Premislim in zapišem /ali narišem ali fotografiram/ jih.

4.12. – V angleščini imata besedi advent – isti koren in dva pomena. Pustolovščino smo zreducirali na boj za parkirno mesto pred trgovino, ali se bomo domislili primernega darila za vse, ki jih želimo obdariti, ali bomo uspeli opraviti vse, kar smo si zamislili. Vse to zna biti lepo – a to ni advent. Za advent, ki prinaša svobodo moramo biti budni, čuječi. Opazimo dobra dela svojih staršev in se zanje zahvalimo.

5.12. – Pablo Neruda je zapisal; »Porežemo lahko vse cvetlice, pa ne bomo ustavili pomladi!«. Adventni dnevi učijo upati in zaupati. Advent je čas upanja. Po čem resnično hrepenimo. Ali na kaj čakamo. Na koga. Je v meni kaj, za kar bi rad da ugleda luč sveta? Ta vprašanja so mi lahko v pomoč, da razmislim o ciljih mojega adventa.

6.12. – Ko je Miklavž župnik stopil skozi vrata, je ena od vzgojiteljic vprašala: »No, kdo je tole?« Neka deklica ga je premerila in odgovorila »Zunaj je Miklavž, notri pa župnik!« Drži. Župnik ni Miklavž – in Miklavž ni župnik. Kar je zunaj, ni nujno tudi znotraj. In to kar je notri, se včasih preobleče. Premislim: Kaj se skriva v notranjosti božiča. Bog postane človek. Stopi dol, k nam v naš svet. Odpre vrata med nebom in zemljo. Pride k nam ljudem, pride k meni. To pa ima za moje življenje posledice. Če Bog postane človek, potem smem tudi jaz biti človek.

7.12. – Advent je nevaren. Kdor živi adventno, se ne skriva, se izpostavi, ne živi pod oklepom. Pot po kateri hodi, ni uhojena in udobna. Po ulicah diši kuhano vino, lučke so že razsvetlile mesta, a božič je še daleč. Si upam živeti res adventno, se upam izpostaviti in smrečico in jaslice postaviti šele na sveti večer.

8.12. – Ne bom izgubila upanja, da ljudje hrepenijo po življenju in živahnosti, obljubi in upanju, po biti in postati človek. Kdaj si zadnjič napisal pismo? Letos namesto voščilnic napiši božično pismo prijateljem . Pismu lahko priložiš tudi fotografijo.

SVETI NA SLOVENSKEM  Sv. Ema Krška + 1045 – mati trpečih sirot

Sv. Ema je prisrčno povezana z našo slovensko zemljo. Zaradi te velike ljubezni do sirot in ljubezni ljudstva do te žene jo je papež razglasil 4. januarja 1938 za svetnico. Njen značaj se zrcali v neomajni veri, globoki pobožnosti in radodarni dobrodelnosti. Rojena naj bi bila v Pilštajnu leta 983. Pripadala je visokemu plemstvu. Poročila se je Viljemom iz Brež Mož se je maščeval za dva sina, žena ga je prosila naj opravi spokorno romanje v Rim. Ko se je vračal, je na poti umrl. Ema je zatem postala lastnica velikega premoženja. To veliko premoženje pa je darovala za reveže in za ustanovitev dveh velikih samostanov na Krki in v Admontu. Po krepostnem življenju je umrla na Krki leta 1045. Po tragični smrti moža in obeh sinov je Ema, ki je postala ena najbogatejših žena tedanjega časa, svoje življenje posvetila dobrodelnosti — do podložnikov in velikodušni podpori Cerkvi. Večkrat se je zadrževala med svojimi podložniki, da bi vedno bolj spoznavala njihovo življenje in tegobe in jih lajšala z velikodušno dobrodelnostjo. Podpirala je dobrodelne ustanove, gostišča za romarje in popotnike, ter zavetišča za onemogle. Veliko večino svojega premoženja pa je dala za dva samostana, že zgoraj imenovana. Samostan na Krki je gradnjo sama nadzirala. Legenda pravi, da so se nekateri delavci pritožili in niso dobili vsega plačanega, jih je Ema povabila k svoji skrinji in naj vzame vsak kolikor misli da še ni dobil. Vsak je vzel toliko kolikor mu je pripadalo. Ko je Ema razdala vse svoje premoženje, se je tudi sama umaknila v tišino samostana, ki ga je ustanovila in se je posvetila molitvi in bogoljubnemu življenju. Sprejela je redovno oblačilo, ni pa naredila redovnih obljub. Samostan je bil leta 1072 ukinjen in papež je ta samostan določil za novo škofijo na Krki. Mnogi škofje so želeli, da bi bila Ema Krška kmalu razglašena za svetnico —Tomaž Hren, škof Paumgartner, Slomšek, Mihael Napotnik. Škof Gregorij Rožman je o njej zapisal: »Njen svetniški lik nam prikazuje heroično bogovdanost v najtežjih bridkostih, ki so jo v tako obilni meri zadele. Ob njenem zgledu rastejo tudi nam moči, da vzdržimo v najtežjih preizkušnjah, katerih je zlasti v sedanji dobi prepolno.«

Mesečna molitev — sreda 4.12. Pred sv. mašo borno molili za + Egidijo Čuk, ob 17.3o po maši pa bomo molili po namenu sv. očeta, slovenskih škofov in nas vseh, ki se bomo udeležili te molitve. Molili borno ob 18.3o. Pogosto govorimo o mladih, ne dopustimo pa da bi nas nagovorili. V pravem pomenu morajo dobiti besedo tudi mladi. Spomnimo se bolnih bratov in sester, prvoobhajancev, staršev in dobrotnikov. Pridi k molitvi!

Adventni koledar za otroke Knjižica, ki je podarjena otrokom govori o našem misijonarju Knobleharju. Večkrat se starši sprašujete kako vzgajati , tudi knjižica je lepa priložnost. Preberite uvodna drugi strani. Imate veliko spodbud. Delajte z otroci!

Miklavž nas obišče v četrtek 5.12. 2019 Vsi se želimo srečati z Miklavžem — z ljubeznijo in dobroto. Vse to nas nagovarja. In Miklavž se želi srečati z nami. Med nami bo v četrtek od 15.3o naprej Gumniški vrh, 16.00 Drenik, Gorenje Blato 16,15; Gumnišče 16.3o, Glinek 16.45; Zalog 17.00; Klanec 17,1o; dom SO Škofljica 17,25; Reber 17,45; Lanišče 18.00, Šmarska cesta 18.1o; Mijavčeva 18,25; Albrehtova 18,40; Ravenska 18,55; pred čistilno napravo 19.20 dom Barje 19.3o; Ahlinova 19.45. Zberemo se na teh krajih. Vsem želim lepega in veselega srečanja z Miklavžem. V nedeljo 8.12. pa bo prišel še za najmlajše tudi v našo dvorano. pridite z otroci.

Adventni venčki — z darom boste pomagali družinam v naši župniji in z molitvijo jih boste podprli.

Srečanje za starše prvoobhajancev bo v torek 3.12. ob 18. uri.

CLOSE
CLOSE