Oznanila župnije Škofljica, 12.1.2020

 

 

CERKEV   JE  OZNANJEVALKA

 

Ko berem časnike in gledam televizijo, se zavem, da dajo mediji prostor Cerkvi in cerkvenemu dogajanju predvsem takrat, kadar govori papež ali škofovska konferenca ali morda še kakšen bolj »liberalni« škof. To dejstvo je že znano javnosti.

Želim vprašati predvsem sebe, svoje sodelavce, člane raznih skupin, ključarje in člane ŽPS – dejavne v Cerkvi, ali storimo vse, kar je potrebno, da bi nas spoznali in prenesli v javnost neverjetno življenjsko moč cerkvenega izkustva, probleme, ki spremljajo naše življenje in naše vsakdanje iskanje.

Seveda, o vsem ne moremo govoriti: versko življenje neke skupnosti se ne odvija zato, da bi se pojavilo v časnikih, kot tudi ne moreš meriti njegove globine glede na stopnjo zadovoljstva ali očitnosti. Jezus pravi: » »Vaša luč naj sveti ljudem.« /Mt5,16/. Pisma apostolov so polna izmenjav novic med skupnostmi.

Poglejmo tudi danes nekatere revije, ki jih lahko sprejmemo v krščanskem domu:

List Prijatelj –ki je namenjen vsem starostim in v njem najdemo tudi za vse starosti – otroci lahko odkrivajo tudi svet, ki ga danes velikokrat otrokom zakrivajo in kažejo samo na moč, na zdravje, lepoto… vse samo naj. Revija prinaša tudi čudovite rešitve za pomoč našim bolnim bratom in sestram. Pričevanje je lahko milostni dar za rešitev nekoga drugega. Velikokrat se bolni srečujejo z osamo, kdor pa najde pravega prijatelja je našel zaklad., kako ohraniti veseleje v preizkušnji. Revija nas popelje tudi po lepih slovenskih krajih, ki jih lahko dosežejo tudi bolni z prevoznimi sredstvi. Priporočam mnogim faranom in tudi mladim, ki lahko podarite revijo ob godu ali ob kakšnem praznovanju, svojcem, znancu ali preizkušenemu bratu ali sestri.

Ena izmed čudovitih revij je tudi Božje okolje – revija, ki govori o krščanski duhovnosti. Ne mislite takoj na neko visoko svetost temveč vsakdanje življenje.  /npr. Bogu sem postavljala predrzna vprašanja, napake so dovoljene, osvobojena iz kletke strahov in krivd, kaj si želim od župnije. Vsa ta vprašanja me lahko vznemirjajo kot živega kristjana, kot kristjana, ki išče nova pota  in želi iz sebe narediti iščočega in odgovornega človeka…

Žarek dobrote – glasilo slovenske Karitas. Mnogi se na svoji življenjski poti srečajo z vprašanjem kaj lahko storim za svojega bližnjega ali pa v skupnosti sodelavcev.  To ni samo za mlade in zdrave temveč tudi za mnoge samske ali vdovele može ali žene. Po smrti včasih nastane tudi prazen dan a, mnogi si želijo vaše bližine, pomoči, vaše prisotnosti. Pridružite se prostovoljcem, sodelavcem Karitasa. Revija, ki jo prejemajo sodelavci Karitasa prinaša veliko zanimivosti iz področja Karitativnega dela. Za vse velja Jezusova beseda: »Kar ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste meni storili. Vsak s svojim sodelovanjem vnaša v skupnost novo kvaliteto in nove načrte. Veliko jih posreduje tudi revija sama. Mnogi tudi pišejo o svojem delu in načrtih – pleskanje stanovanja, sekanje drv, branje časopisa. Zanimivo, kako si lahko pomagamo drug drugim tudi v stiski. Povabimo k sodelovanju!

Tudi na najmlajše Cerkev ni pozabila  – Mavrica. Otrokom se razlaga sv. Pismo, kaj je to opravljiva soseda, Greta hodi po svetu, nas pa Mavrica poučuje doma, ponovna uporaba je super, kako paziti na ptice, spoznati otroka iz daljnega sveta. Pomagajmo otrokom.

SVETI  NA  SLOVENSKEM

Sveti Virgil  (+ 784)

 

Škof Virgil je proti koncu svojega življenja opravil vizitacijo v svoji škofiji  – Salzburg – Solnograd in je ob tej vizitaciji zapisal  sledeč: »videl, če povsod vlada prava vera in se kaže krščanska ljubezen v dobrih delih. Pomagal je v vsaki stiski učil ljudstvo in birmoval, posvečeval duhovnike in jim zagotovil vzdrževanje.«. To je Virgil črpal iz prvega pisma apostola Janeza: »Preljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen iz Boga… (1 Jn,4,7 -8, 21).

Virgil je irskega rodu. Temeljito teološko podlago je dobil v samostanu Jona in tudi drugo solidno znanje je pridobilo v samostanu. Leta 742 je odpotoval k frankovskemu vladarju Pipinu. Irski menihi so mnogo potovali in tudi oznanjali veselo oznanilo. Na tej poti je imel seboj tudi več drugih sodelavcev in celo škofa Dobdagrek. V tem času so se bile bitke med Obri, Bavarci, Franki in Slovani. Pipin je leta 746 imenoval Virgila za škofa v Salzburgu. Tega Virgil ni takoj sprejel , potem pa je na prošnjo ljudstva postal njihov škof. Posvečen je bil za škofa 767. Še vedno je imel po irski tradiciji tudi svojega pomočnika za vodenje škofije. To je opravljal prej imenovani Dobdagrek. Virgil je vztrajal pri svoji irski metodi, ki je bila blažja in uspešnejša, zato ga je Bonifacij bavarski škof tožil v Rim papežu. V Rimu so zavrnili Bonifacijevo tožbo. A ni dal miru. Vergil je moral drugič na pot v Rim. Tudi tokrat je imel Virgil prav, odslej so mu v Rimu popolnoma zaupali. Vergil je bil zelo dejaven. Uredil je gospodarsko stanje škofije, pridobil večje ozemlje za vzeto zemljišče, postavil novo stolnico, prenesel v stolnico posmrtne ostanke sv. Ruperta, ustanovil molitveno zvezo z raznimi samostani…Zgradil je več cerkva in samostanov po škofiji, odprl zdravilne vrelce in tudi rudnike…Do novih poganski ljudstev – Karantancev je bil ljubezniv. Ni podiral njihovih svetišč, temveč je odstranil samo kipe, na ta mesta pa postavil krščanske svetnike in priprošnjike. Izbral je Gospo Sveto za delovanje svojega novega misijona. Modest je bil prvi škof. Virgil je umrl 27.11. 784 v Salzburgu. Ob smrti je užival velik ugled.

Zahvala kolednikom

Te dni smo končali dve akciji za pomoč misijonarjem. Adventno akcijo, ki so jo otroci izpolnjevali doma po domovih in so zbrali 125€ in trikraljevsko akcijo, kateri so se posvetli naši birmanci in prinašali veselo vest po naših domovih. Darovali ste 1142€. Bog povrni vsem darovalcem. Mladim fantom in dekletom pa veliko verskega poguma oznanjati Kristusa sodobnemu in trpečemu svetu. Bog vidi vašo dobro voljo. Hvala.

Občni zbor Karitas  – Škofljica

Karitas je skupnost prostovoljcev, ki se posveča vprašanjem stisk današnjega posameznika ali pa včasih tudi trenutnih preizkušenih bratov. Ne samo, da se lahko vsak ob vsakem času pridruži temveč tudi da je tudi naša naloga, da postanemo prostovoljci. Ne mislim samo na starejše može in žene, temveč tudi na  mlade sodelavce. Pridite na občni zbor, ki bo v nedeljo 19.1. 2020 po prvi maši v pevski sobi. Tudi tebi se bomo posvetili!!

Seja ŽPS v četrtek 16.1. 2020

Jezus je z veseljem sprejemal vse, vendar je učil odrasle. Danes pa je v svetu ta situacija ravno obrnjena. Učimo otroke, odrasle pa prepuščamo. Njim posvečamo premalo pozornosti. Morda bi lahko marsikaj storili, pa se zato premalo zavzamemo. Včasih pa tudi pri odraslih ni zavzetosti, da bi odkrivali skrivnosti božjega življenja. Tokrat nam bosta spregovorili članici Helena in Katarina. Več boste dobili po e – pošti.

 

Sodelavci misijona gremo v Dravlje, Podutik in na Vič.