Oznanila župnije Škofljica, 9.2.2020

handfuls of ashes

PASTIRSKO PISMO

GLEDE RASTROSA PEPELA POKOJNIH

Slovenski škofje so na 115 redni seji SŠK, ki je potekala 25 in 26.11. v Ljubljani podali pojasnilo v primeru raztrosa pepela pokojnika  na pokopališču. Sporočilo želijo posredovati vernikom, zato namenjajo posebno pismo. Škofje pričakujejo, da bodo duhovniki  vernike na primeren način seznanili z omenjenim pismom /npr. v župnijskem listu, na župnijskih spletnih straneh idr./..

Dragi bratje in sestre, škofje  smo skoraj pred štirimi leti, 1. novembra 2016, na vas naslovili posebno pismo o krščanskem pogrebu in pomenu poslavljanja od dragih svojcev v zadnji uri nj8ihovega življenja. Vprašanje umiranja, smrti, žalovanja in tolažbe se dotika zelo osebnih in intimnih čustev vsakega izmed nas, zato želimo še enkrat poudariti pomen, ki ga ima pokop telesa v krščanstvu, nekaterih primerov pokopov, ki za katoličane niso dovoljeni, ter na pomen molitve za pokojne.

Pokop telesa rajnega v zemljo je za katoličana najprimernejša oblika slovesa, saj je človek nedeljiva  enota telesa in duše. Kristjani gledamo na smrt kot na edinstven  in najbolj oseben način srečanja Boga in človeka, ki presega omejitve prostora in časa. Zato menimo, da naj se telesa naših pokojnih v krsti  položijo v zemljo na blagoslovljenem pokopališču. S tem krščansko občestvo  izrazi vero  v posmrtno življenje in pričakovanje  vstajenja teles poslednji dan. Telo je sicer minljivo  in podvrženo smrti, vendar je po Kristusovem vzoru namenjeno vstajenju. Zato škofje močno spodbujamo vse vas kristjane, da kjer je le mogoče, v veri izberete tak način pokopa, kot ga je imel Kristus, to je pokop telesa v krsti. Pri pogrebnem obredu  naj po možnosti sodeluje župnijsko občestvo, da se tako pokaže povezanost rajnega  in svojcev s Cerkvijo. Prav tako naj se v proces slovesa od rajnega vključi obhajanje svete maše.

Za kristjana ni primeren način pokopa raztrosa pepela rajnega. Kongregacija za nauk vere je15. avgusta 2016 objavila navodilo Ad resurgendum cum Christo o pokopu pokojnih in shranjevanju  pepela v primeru kremacije, ki določa, da »raztros pepela v zrak, zemljo ali vodo« za katoličana ni dovoljen, saj na simbolni ravni ne izraža potrebnega spoštovanja do človeka kot osebe, ki je živela in ljubila Boga ter ljudi kot telo in duša. Z raztrosom se izgublja tudi zemeljska za enkratnim človekom, ki ga je Bog ustvaril za večno združenje s seboj. Kristus pa je zanj daroval samega sebe; zato so posmrtni ostanki kristjana vedno na nek način relikvije. Tudi če kakšen vernika nima nobenega svojca več, ne ostaja brez svojih, saj smo vsi krščeni  njegovi bratje in sestre v Kristusu in bomo kot župnijsko občestvo poskrbeli tudi za njegov primeren krščanski pogreb in molitveni spomin. Iz tega razloga izhaja, da se v primeru pogreba z raztrosom pepela pokojnika opravi pogrebni obred v mrliški vežici, oz. v cerkvi ob žari pred raztrosom, pri samem raztrosu pa voditelj pogreba ne prisostvuje. O tem naj bodo svojci rajnega, ki je nepreklicno izbral ta način, obveščeni že ob dogovoru o pogrebu.

Se nadaljuje pastirsko pismo  glede raztrosa pepela  pokojnih.

                                                                         /vaši škofje/.

SVETI  NA  SLOVENSKEM

Lojze Grozde  1923 – 1943

Evharistija sonce mojega življenja

 

Učitelj Nikolaj Slapar, ki ga je priporočil za šolo je enako napravil tudi župnik Ivan Štrubelj, za to sta se trudi i tudi Lojzetova mama in njena sestra Ivanka. Očim pa je šolanju odločno nasprotoval. Teta Ivanka je šla v Ljubljano, da bi se Lojze lahko šolal. Ponudila se ji je  priložnost pri Karli Pogačar, kjer so že sami imeli 5 svojih otrok. Reven je prišel v Pogačarjev dom in tudi ni vedel kaj ga čaka na gimnaziji ob preizkusu. Naslednji dan je izpit uspešno opravil za sprejem na gimnazijo. Nastopi novo vprašanje kam v jeseni – kje b stanoval. Poskrbela je gospa Pogačar in zanj tudi skrbela, da je bil plačan internat v Marjanišču. Do konca leta je pokazal, da je bil najboljši učenec v razredu.

V šoli ni imel nobenih težav, zato so mu dovolili , da lahko tudi v študijskem času več bere – Ušeničnika, Mahniča, papeške okrožnice. Učil se je več evropskih jezikov /nemščine, grščine, italijanščine, francoščine, angleščine in tudi latinščine, strojepisja, klavirja, stenografije, hodil je k pevskemu zboru, tudi pesnikoval je. V pesmih izraža vero, ljubezen do domovine, ljubezen do matere in svoje mladostne boje. Vsak dan je bil tudi pri maši in pri sv. obhajilu. Njegovo življenjsko pot je močno zaznamovalo tudi sprejem v  kongregacijo . Pravila so postala njegovo življenjsko vodilo. Drugo pomembno dejstvo za njegovo življenjsko usmerjenost pa je bila vstop v Katoliško akcijo.  Ob tem je sam rastel in tudi drugim pomagal, da bi vestneje živeli vero. Bi je ves predan za Kristusa in zaupal je svojemu profesorju  Ernestu Tomcu, ki je bil voditelj mladinske katoliške akcije. Izbral si je tudi misel, ki jo je izrekel neki delavec gotske katedrale na vrhu: »Mar mi je , kdo vidi delo  od spodaj! Eden edini ga vidi od zgoraj – Bog« Odslej se je kar najbolj trudil, da bi čim več teh idealov uresničil v svojem življenju. Pri tem mu je pomagal tudi tedanji prefekt v Marjanišču Anton Strle. Ves je bil prevzet tudi ob evharističnem kongresu v Ljubljani /1939/. – se nadaljuje!

Poravnajte naročnino za verski tisk  – Ognjišče, Mohorjeve, Obzorja…

Čez Južno Ameriko s kolesom  10.2. 2020

Kolesarsko po Južni Ameriki sem začel v Buenos Airesu, v Argentini. Ne meji z Argentino sem si ogledal čudovite slapove Iguazu. Pot sem nadaljeval v Paragvaj, kjer sem obiskal finale nogometne tekme južnoameriškega pokala. Kolesaril sem spet v Argentino in nato v Bolivijo, kjer sem premagal visoke prelaze v Andih in imel težave z dihanjem. Po dveh mesecih in dobrih 5000 km na kolesu sem pot sklenil v Limi, v Peruju. V ponedeljek zvečer ob 18.3o vabljeni na ogled te moje poti v pevski sobi v župnišču. Brez vstopnine!

Srečanje za starše od 1 do 5 razreda – 11.2. 2020

Vse sv. Pismo nam govori o čaščenju Boga. Bog je Stvarnik sveta, ki tudi nas obdarja z vsem ustvarjenim. Mi pa se Bogu zahvaljujemo in ga častimo za vse. Molitev naj bo v nas prisotna in jo moramo tudi vaditi. Kako živeti to pot in kako pomagati tudi mlademu rodu. Starši  želimo vam pomagati, da bomo tudi otrokom dali na pot življenja veliko doto, ki jim bo omogočala tudi življenje z Bogom v veselju, delu, upanju in ljubezni in smislu življenja. Vabljeni na srečanje, ki bo v torek 11.2. ob 18 uri. Srečanje bo v dvorani.

Svetovni dan bolnikov 11.2. 2020

Oskrbeti bolniku svete zakramente je tako za kristjane enako nujno, kakor oskrbeti bolniku zdravila in nego. Zato nas pri oskrbi zakramentov bolniku ne sme nič ustaviti. Vabljeni ki maši ob 7.3o zj.

Preberite v Družini – Sanjski poklic – Pristni animator in  Kakšno vrednost imajo starejši.

Tečaj kuhanja  – prijavite se do 13.2. 2020