Oznanila Župnije Škofljica, 23.2.2020

VESELJE   DO   ŽIVLJENJA

Veliki grški mislec in filozof je izrekel besede: »Tudi pretirana skrb za zdravje je bolezen.« O tej temi smo spregovorili tudi na srečanju zakonske skupine v okviru župnije. Pripravila sta jo Silvo in Nada po knjigi Manfreda Lutza: Veselje do življenja.

Kaj storiti, da bi se življenja veselili in življenje uživali? Dejstvo je, da zlahka pretiravamo v zabavah. A prisrčnega zadovoljstva na obrazu marsikaterega nedeljskega govornika tudi ni moč spregledati, kadar njegovo kritiko modernih oblik zabave ali duha časa navzoči poslušalci nagradijo z bučnim odobravanjem. Takrat se zdi, kot da je strasten napad na užitek drugih tudi – oblika užitka. Zdravje igra pri tem pomembno vlogo. Kakšno? Ali zaradi zdravja izgubljamo priložnosti, zamudimo užitke, se jim celo odpovemo?

Zdravstveni sistem zahodnega sveta, je postal gigantski, mogočen gospodarski velikan, ki bliskovito raste in ga skorajda ni več mogoče usmerjati. Zdravje se naravnost religiozno poveličuje in postaja kratko malo  nova »odrešenjska« vera.

Antični filozof Epikur je trdil: »Ne vem kaj na bi si predstavljal  kot nekaj dobrega, če pustim ob strani užitke dobrega okusa, užitke ob poslušanju, užitke veselja v ljubezni, zadovoljstva ob pogledu na lepe stvari.«

Vendar ali nimamo tega danes preveč; hedonizma kot življenjske filozofije, »templjev požrtije«, pornografske industrije, nenehno od vseh strani razbijajoče moderne glasbe, wellnes središč s samimi lepimi , čvrstimi in porjavelimi telesi?

Obenem  pa ljudje skorajda niso več »zabavni« še manj srečni. Kamorkoli se ozreš, lahko vidiš le nejevoljne, nezadovoljne, vsega presite obraze. Le kam je pobegnilo pristno veselje do življenja.? Bolje se prehranjujemo, kot nekdaj in spolnost smo razvili do popolnosti. Zakaj torej nismo srečni? Ljudje enaindvajsetega stoletja po Kristusu so si enotni v miselnosti, da je treba zato, da bi bili v življenju srečni, najprej nekaj storiti na telesu: proč z maščobami, blazinicami na bokih! Žalost ven iz možganov! Kolagen v zgornjo ustnico! Liposome v gubice!…

Sodobni filozof  »veselja do življenja« Ulrich Strunz – zavzet /beri/ zagrizen začetnik in promotor jogginga, skoraj priporoča: tecite dokler ne padete skupaj in tako vsi skrbijo, da bi se duša med tekom ločila od telesa, se mučijo z dietami, treningi za oblikovanje telesa  in mišic, se tlačijo v oprijete kolesarske drese in večino prigaranega denarja investirajo v zdravstveni  sistem, ki poka po šivih. Vse to pa ni zabavno ampak terja veliko truda, časa in denarja.

Naj stane kar hoče, se obupno mučimo, da bi dosegli postavo, kondicijo in (dozdevno) zdravje kot manekenke  in postavni mladci iz naslovnic časopisov. Če pa se jih pogledamo od blizu se izkaže vse kaj drugega. Če bi bili res utelešenje veselja do življenja , potem ne bi marsikdo potreboval na kile kokaina, da ga ne bi premamil skok s prvega mostu v bližini.

Na obzorju nas že mami genetika, ki naj bi odkrila gen, zaradi katerega se staramo.

Če spravimo ta trend na skupni imenovalec, potem pravi: »Veseliti se življenja, pomeni biti zdrav, v kondiciji in lep. Če je sploh kaj na oltarju, kar častimo in čemur poklanjamo vse mogoče spravne daritve, ko nas kar obliva od potu, potem je to zdravje.

Ni dvoma o tem, da imamo novo vero: zdravje.

SVETI  NA  SLOVENSKEM

Lojze Grozde  1923 – 1943

»Če je božja volja se bo zgodilo«

Vse njegovo delo je slonelo na neomajnem zaupanju v Božjo pomoč in v veri, da je vsako dobro delo blagoslovljeno. Zato je Lojze vse kar je delal, delal v božjo čast in slavo.

Lojzetova boleča izkušnja okupacije in začetkov revolucionarnega nasilja so privreli na dan v pretresljivi pesmi z naslovom »Groza«. V teh notranjih skrbeh, ki jih popisuje v tej pesmi je Lojze za božič leta 1942 želel obiskati mamo in svoje najbližje. Družina se je v teh hudih časih preselila na Goro pri Škocjanu in so živeli še v večji revščini. Očima so mobilizirali partizani. Družina ni imela več z njim nobenega stika. Leta 1943 je padel pri Novem mestu. Lojzetu so to pot domov odsvetovali v Marjanišču. Sam je zatrdil, da ne bo nikogar izzival. Za odhod iz Ljubljane je potreboval odpustnico in kraje kjer se bo ustavljal. Ker je bila proga že večkrat minirana, bo v tem kratkem času težko prišel tudi domov, da bi doma praznoval božič. K sebi ga je povabil tudi prijatelj Franc Pogorelc. Pri njih se je zadržal do zadnjega decembra. Želja po srečanju z mamo je bila še vedno velika. Kljub opozorilu, da je pot prenevarna se je odločil oditi. Na novega leta dan ga je Janez Logar odpeljal  z vozom v samostan Stična, kjer je bil pri maši, nato pa preko Ivančne Gorice z vlakom do Trebnjega. Zopet so ga v župnišču posvarili naj ne hodi naprej proti Mirni. Naprej ga je peljal Franc Godnjavec. Pred krajem Mirna so vse štiri zajeli partizani. Nekaj ur pred tem so na istem kraju zajeli partizani tudi  bogoslovca Franc Hočevarja. Ker je skušal pobegniti so ga ustrelili. Takoj so Grozdetu odvzeli popotno torbo, v kateri je imel latinski misal, knjižico Hoja za Kristusom, zgibanko o Fatimi, podobice in rožne vence za domače. Grozde se aretaciji ni upiral. Ostal je miren in zbran. Odpeljali so ga v gostilno pri Vidmarju, vendar jim je gospodinja  – da v gostilni ne bodo nikogar pretepali, pokazala vrata. To so storili v gostilni Kolenčevih in v sokolskem domu. V tem času je Tomšičeva brigada dobila nov ukaz, so se odločili, da Lojzeta po hitrem postopku likvidirajo. /nadaljuje/.

Molitev v pripravi na volitve ŽPS – 2020

Nebeški Oče, tvoj Sin nam naroča: Pojdite tudi vi v moj vinograd; daj nam duha modrosti, da se bomo velikodušno odzvali delu v župniji in izbrali primerne člane ŽPS, ki bodo v našem imenu in z našo pomočjo sodelovali z duhovniki v dušnem pastirstvu in pri uresničevanju sklepov plenarnega zbora  Cerkve na Slovenskem. To te prosimo po priprošnji Device Marije, blaženih –  Slomška, Grozdeta in Drinskih mučenk. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen.

To molitev molimo pri maši in na domovih.

Člani Karitas –a, vabljeni

Člani vabljeni  na duhovno obnovo v dekaniji Grosuplje, ki bo v soboto 29.2.  od 9 do 13 ure v samostanu Stična. Duhovno obnovo bo vodil znani psihoterapevt br. Miran Špelič, OFM. Postni čas nas kliče k poglobljenemu odnosu z Bogom. Prijavite se na marija.kraskovic@gmail.com ali na tel 031 391 069. Odhod ob 8 uri izpred cerkve.

Vabilo Slovenske Karitas za postni čas

40 dni brez alkohola – spodbuda nosi naslov  »Za zdravje in zdrave odnose. Želimo si zdravja in zdravih odnosov v družini. Radi bi varno prišli na cilj. V postu ne pijemo in ne strežemo alkohola. Vsak dan in vsak korak šteje.

Vsak petek v postu se bomo ustavili ob križevem potu in posebej oblikovani sv. maši – čas odpovedi in se odprl Bogu in drugim. Pripravljena je tudi kateheza za mlade in za zakonce.