Oznanila župnije Škofljica, 12.4.2020
VELIKA NOČ
Velika noč je največji krščanski praznik, povezan z pomladjo. Če kje, potem v Evropi, ki pozna štiri letne čase, najbolj občutimo, kako je s pomladjo povezano vstajenje iz mrzle zime, ko je zunaj vse pusto in mrtvo, potem pa kar naenkrat vse oživi. Pomlad si predstavljamo kot novo rojstvo, kot začetek nečesa novega, kar nam vrača energije in vero v življenje. Velika noč pomeni takšno rojstvo v duhovnem pogledu, čeprav se je zdelo, da je za velikim petkom in z Jezusovo smrtjo umrlo zadnje upanje, se na veliko noč zgodi preobrat. Jezus je vstal od mrtvih in iz naših cerkva se razlega vesela novica: »ALELUJA, JEZUS JE VSTAL! VSTALI BOMO TUDI MI!«
Berilo je iz Apostolskih del
Peter govori v prvi osebi ednine. Ne govori samo o tem kar se je zgodilo ob smrti in ob vstajenju temveč tudi o vsem, kar je Jezus storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Vendar je dal poudarek na zadnje dneve njegovega življenja, na smrt in na vstajenje. Brez bojazni in navdušeno govori o bistvenem. To se je dogajalo že po prihodu sv. Duha, nad apostole. Petru in svojim učencem je naročil, da oznanjamo ljudstvu in pričamo zanj. Da je tisti, ki ga je Bog poslal kot sodnika živih in mrtvih. Zanj pričujejo tudi preroki.
Drugo berilo iz pisma Kološanom
Apostol Pavel vabi vernike v in jih spodbuja naj se ozirajo na to kar je zgoraj in ne na to kar je na zemlji. Njihova vera je bila kaj šibka. Niso sprejemali vere v posmrtno življenje. Tudi danes se podobno godi mnogim kristjanom – mnogi se sprašujejo o posmrtnem življenju, se posmehujejo in je tudi marsikomu velik izziv ali pa se morda prepuščam usodi in živim od danes do jutri. Kdor se oklepa Kristusa, so mu vrata v nebesa na stežaj odprta..
Iščimo to kar je zgoraj!
Jezu nam danes ne govori z besedami temveč z svojimi dejanji. Iskali so ga, saj so ga položili v grob. Kdo bi bil ta, ki ga je odnesel in niti ne vemo kam so ga položili, je Marijina misel, ki je prišla na vse zgodaj k grobu. To je povedala tudi dvema učencema Petru in Janezu. Tudi njuju je ta novica močno vznemirila in sta se hotela sama prepričati kaj se je zgodilo. Pritekla sta h grobu in se prepričala, da Jezusa ni tam. Še vedno nista razumela, kar je Jezus govoril že pred svojo smrtjo , da mora biti križan, da bo tretji dan vstal od mrtvih. To je bilo povsem novo dejstvo, nova stvarnost. Čeprav je Jezus za časa svojega življenja večkrat pokazal, da ima tudi oblast nad smrtjo – obudil je mladeniča iz Naima, Lazarja, ki je bil že štiri dni v grobu, Talita, stotnikovega služabnika…
Kako pa mi glede vstajenja…Sprejemamo božjo besedo tako, kot so nam jo zapisali sveti pisatelji, Matej, Marko, Luka in Janez, Apostolska dela, pričevanja apostola Pavla v govorih in pisanjih, pa velika množica mučencev prvih treh stoletij. Smo zmedeni zaradi teh pričevanj. Verujemo, da je Jezus res vstal. Tako so zapisali ljudje, ki so vstalega Jezusa videli.
»Če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus, ki sedi na Božji desnici!« je apostol Pavel pisal Kološanom. Naj nam božji blagoslov pomaga, da bo naša vera v večno življenje iz dneva v dan močnejša.
SVETI NA SLOVENSKEM
Francesco Giovanni Bonifacio (1912 – 1946)
Leta vojne
Do kapitulacije Italije se druga svetovna vojna Krasice skoraj ni dotaknila in je dokaj neovirano deloval v pastoralnem delu. Po prihodu Nemcev na to odročje pa se je situacija drastično spremenila. Ti kraji so postali za partizanstvo velika priodobitev , saj je bilo tudi nekaj gozda in raztresene kmetije. Tako so ti kraji postali prizorišče pogostnih spopadov. Župnik se je odločno boril z novimi razmerami. V stiski je pomagal vsem brez razlike kateri strani so pripadali. 28. decembra 1943 je zapisal v svoj dnevnik: »Postal sem posrednik med Bogom in ljudmi. Odlikovati se moram s svojim življenjem kot pastir, ki dobro pozna pot popolnosti… Sprejeti moram Kristusov križ in ga nositi v dobro toliko duš. Ne bom se bal žrtve vse do smrti.«
Po vojni je prišlo do novih težav. Istra je bila razdeljena na več kosov. Italija, Slovenija , Hrvaška. Tudi Tržaško-koprska škofija je bila razdeljena. Vsaka država je imela svoj pristop do prebivalstva in škofij. Revolucionarna oblast je želela na hitro preoblikovati ta del ozemlja po sovjetskem vzoru. Po letu 1947 tudi tržaški škof ni smel stopiti na naše ozemlje. Posebej so bili na udaru ljudje, ki so bili tesno povezani s Cerkvijo in duhovniki. Proti verska propaganda se je močno stopnjevala. Višek je dosegla, ko je Santin škof prišel v Koper 19. junija 1947 in tudi napad na apostolskega administratorja Jakoba Ukmarja in župnika Mira Buletića 24.8.1947 v Lanišču. Zadnji je bil ubit.
Z vsem tem se je drastično spremenilo življenje tudi v Krasici. Nova oblast je ustrahovala ljudi na različne načine. Tudi duhovniki so imeli vedno več težav pri opravljanju svojega pastoralnega dela.Vendar je Bonifacio svoje delo opravljal z navdušenjem in pastoralno skrbjo za vse. 20.5.1945 je govoril mladih ob shodu v župni9ji, kdo je v teh časih preizkušnje res pravi kristjan in jih ohrabril z besedami: »Če je Bog z nami, kdo nam more škodovati«. Ob misli, da je Bog cilj našega življenja.« /se nadaljuje/
Blagoslovljena velika noč
Praznujemo praznik Jezusove zmage ad smrtjo – vstajenje. Veselje, radost in nekoliko tudi negotovosti, kakor pri apostolih ob Jezusovem vstajenju. Zaupali so mu in premagali strah in negotovost. Naj tudi nas utrdi v veri, upanju in ljubezni. Molitev nas povezuje. Hvala za vašo pozornost in pomoč v teh dneh. Ostanimo doma, tako nas vabijo zdravniki, kakor apostoli ob vstajenju v dvorani.
Molitev ob velikonočni mizi 2020
Molimo Oče naš… in Zdravo Marijo …
Gospod Jezus Kristus , s krstom smo bili potopljeni v tvojo smrt in vstajenje. Hvala ti, ker si naš Odrešenik. Obdari nas s svojim blagoslovom, da bi se veselje nad našim odrešenjem, ki ga ob velikonočni mizi praznično podoživljamo, znali prinašati tudi drugim.
Slava Očetu…. Amen
Blagoslovljeno in veselo veliko noč vam želi župnik in misijonsko središče Slovenije
Molitev za duhovno obhajilo – papeževa
Pred tvojimi nogami, moj Jezus , poklekam in ti ponujam kesanje svojega skrušenega srca, ki se ponižuje v svoji ničnosti pred tvojo sveto navzočnostjo.
Častim te v Zakramentu Tvoje ljubezni z željo , da te prejmem v svoje ubogo bivališče, ki ti ga ponuja moje srce. V pričakovanju sreče zakramentalnega obhajila te hočem imeti vsaj v duhu. Pridi k meni moj Jezus, da bom jaz prišel k tebi. O, da bi tvoja ljubezen vnela vse moje bitje tako za življenje kot za smrt. Verujem v te, upam v te, ljubim te nad vse. Amen
Oddane maše
V teh dneh velikokrat slišimo, pomagajmo si drug drugemu. Seveda smo k temu povabljeni prav posebej duhovniki. Tudi škofija nas prosi, če imamo maš več, da jih posredujemo tudi na škofijo ali dekanu. Posredoval bom naslednje namene sv. maš: za + Luka Božič x10, za + Ljudmila Boben x5, za ++ priporočene x 3, za + Janez Belcijan x 2, za + Jožef Debelak x 2, Jaka Oražem, za ++ Gale, za + Ivanka Golobič, za ++ Srečko, Jelka, Lojze Lavrič, za + Jožef in ++ starše Anžič, za ++ Lavka, za duhovniške in redovniške poklice, za + Lado Kovačič
Godovi in mašni nameni 13.4. – 19.4. 2020
pon. vlel………za + Ana Špolar, ob 8 uri
zaobljubljena maša v Lanišču, ob 10 uri
tor. Lidvina….za + Janez Belcijan, ob 7.3o zj.
- Helena…..za + Janez Zakrajšek, obl. ob 19 uri
čet. Bernardka..za ++ starše in brata Gruden, ob 19 uri
pet. Robert……za + Lado Kovačič, obl. ob 19 uri
sob. Evzebij….za + Marija in Jože Škrabec, obl. ob 19 uri
ned. bela ned….ob 8 uri za žive in mrtve farane
V ponedeljek ne pojdemo v Emavs. Ostanemo doma!
