Oznanila župnije Škofljica, 19.4.2020
JEZUS ZAUPAM VATE
To so besede Favstine Kowalske, poljske redovnice. Favstino je razglasil za svetnico sv. Janez Pavel II na trgu sv. Petra v Rimu na nedeljo po veliki noči, tj. 30.4. 2000. Papež Janez Pavel II je povedal v dneh po razglasitvi za sveto. Bog nam je spregovoril po duhovnem bogastvu blažene sestre Favstine Kowalske. Svetu je zapustila veliko sporočilo o Božjem usmiljenju in spodbudo k popolnemu zaupanju v Stvarnika. Bog ji je dal posebno milost, saj ji je bilo dano izkusiti njegovo usmiljenje po poti mističnih doživetij in po posebnem daru kontemplativne molitve.
V papeževi okrožnici o Božjem usmiljenju lahko beremo: »Zato mora Cerkev v vsakem zgodovinskem obdobju, še posebno v našem času imeti za eno glavnih nalog prav to, da oznanja in uvaja v življenje skrivnost usmiljenja, ki se je najbolj razodela v Jezusu Kristusu. Ta skrivnost je ne le za Cerkev kot občestvo verujočih, temveč v nekem smislu tudi za vse ljudi vir življenja, ki se globoko razlikuje od tistega, katero more snovati človek, če je prepuščen nasilju trojnega poželenja…«
A v nobenem trenutku in nobeni dobi zgodovine – zlasti v tako kritičnem obdobju, kot je naše – Cerkev ne more pozabiti ba molitev, ki je krik po Božjem usmiljenju spričo mnogovrstnih obli zla, ki težijo človeštvo in ga ogrožajo. To je v Jezusu Kristusu temeljna pravica in dolžnost Cerkve: pravica in dolžnost Cerkve do Boga in do ljudi
Arški župnik Janez Vianney, o katerem je zapisal življenjepisec: »Če si videl Vianneja, si videl Boga v človeku«, ta do kraja preprosti in svetniški mož, ki ga ni upal posvetiti v duhovnika noben škof, ker je bil premalo nadarjen, čeprav so pozneje hodili k njemu po pastoralne nasvete pomembne cerkvene osebnosti – ta dušni pastir in spovednik, ki je bil vsak dan v spovednici tudi do 18 ur, je ob neki priložnosti rekel svojim sobratom: »Preveč govorimo o Bogu, ki dobro plačuje in hudi kaznuje, premalo pa o Bogu, ki ljubi in odpušča in je usmiljen.«
Menda je bilo v preteklosti res tako, še prav posebej v času janzenizma s katerim se je tudi sam Vianej srečeval pri svojem dušnopastirskem delu.
Bog človeka išče. Jezus se druži z grešniki, s cestninarji, poišče javno grešnico in jo dvigne z odpuščanjem grehov iz moralnega propada. Srečal se je pri vodnjaku z ženo Samarijanko, ki je imela več mož. Je pastir 99 ovac in išče eno, ki se je izgubila. Človek ni številka temveč vrednota. Svojemu učencu Petru je odpustil, ko je trikrat zatrdil, da ga ne pozna in mu odpustil, cel na križu, ko je umiral je desnemu razbojniku izrekel besede: »Še danes boš z menoj v raju.«
Bog človeka išče, ker ve, da je biser, ki pade v blato to, ostane še naprej biser, čeprav umazan, blaten, moten. Če pa ga pobere dobrohotna roka, ter postavi na sonce, znova zablesti v prvotni lepoti. Tako Bog človeka poišče, ga pobere in dvigne, z usmiljenjem in odpuščanjem očisti, da zopet zablesti v krstni lepoti.
Sveti Anton Padovanski, eden največjih učiteljev molitve, pravi »Molitev je ljubezen dveh src!« Jezusovega in tvojega in Marijnega ter tvojega…! Jezus sam na zagotavlja: »Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil.
SVETI NA SLOVENSKEM
FRANCESCO Giovanni Bonifacio /1912 – 1946/
V nevarnosti
Frančišek se je jasno zavedal spremenjenih razmer in nevarnosti. Zavedal se je svojega položaja, tudi o svoji smrti je pisal v dnevnik – razmišljanja in tudi astma se je poslabšala. V letu 1944 se je zavedal da ga politične razmere lahko pripeljejo do mučeništva. V svoj dnevnik je zapisal; »Jezus zahteva tudi kri in življenje. Pripravimo se če bo potrebno.« In leta 1945 zapiše v svoj dnevnik: »Smrt ni neprijetno presenečenje, ni usoda, ampak začetek večnega življenja. Malo pred svojo smrtjo je v svoj dnevnik zapisal besede, ki presenečajo: »Kdor nima poguma umreti za svojo vero, je nevreden, da jo izpoveduje.«
Kljub tolikim nevarnostim in grožnjam je Frančišek še vedno zvesto nadaljeval svoje pastoralno delo. Ljudi je zbiral po hišah in jih kateheziral – cele družine. V cerkvi so se zbirali člani Katoliške akcije – pri odprtih vratih, da so vsi lahko videli kaj se dogaja v cerkvi. Pridige so bile vedno zelo premišljene in tudi gvoril o temah, ki so bile za tisti čas aktualne.
Zadnjo pridigo je imel Frančišek 1. septembra 1946 – deset dni pred svojo smrtjo o največji ljubezni – največji zapovedi. Postavil si je vprašanje: »In kdo je moj bližnji?« je odgovoril z Jezusovo priliko o Samarijanu, ki je padel med razbojnike. To temo je razvijal. Komu bomo pomagali ali kdo nam bo pomagal. Pojdi in tudi ti tako delaj, kakor je storil učitelj. S krščanstvom smo danes naredili kot z obleko, po meri našega udobja in naših interesov. Dokler gre le za krst, prvo obhajilo in pogreb, se čutimo kristjane. Ko pa je potrebno ljubiti Gospoda in svojega bližnjega kot samega sebe. To je seveda drugo vprašanje. Takrat tehtamo: ali se mi bo ta račun izšel.. Če želimo živeti krščanstvo, ga moramo živeti tako, kot ga je učil Jezus. Jezus je dal najprej zgled potem pa je dal tudi pouk. Bonifacio je bil predan duhovnik, duhovnik z velikim ugledom in to je motilo oblast.
Rožni venec božjega usmiljenja
/moli se na navadni molek/
V imenu Očeta…
Na prvih treh jagodah: Očenaš, Zdrava Marija in vera…
A/ Pri jagodah za oče nas molimo : Večni oče, darujemo ti telo in kri, dušo in božanstvo tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa
Vsi: V spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta
B/Pri jagodah zdravo Mariji:
Po njegovem prebridkem trpljenju ( 10 – krat)
Vsi: usmili se nas in vsega sveta.
C/ Na koncu zadnje desetke:
Sveti Bog, sveti močni, sveti nesmrtni
Vsi: Usmili se nas in vsega sveta (3 – krat)
V Imenu Očeta…
Godovi in mašni nameni 20.4. – 26.4. 2020
pon. Teotim……..za + Marija Tomažič, ob 19 uri
tor. Anzelm…….za + nadškof Alojzij Uran, ob 7.3o zj.
sre. Hugo—za + Angela in Janez Vrečar, obl. ob 19
čet. Jurij …..za zdravje v čast MB, ob 19 uri
pet. Marija…za + Robert Koritnik, obl. ob 19 uri
sob. Marko….za + Anton in Marija Drobnič
ned. 3 vel.n…ob 8 uri za žive in mrtve farane
Še vedno je na razpolago nekaj števil tednika Družine na mizici pred cerkvijo. Vzemite jo. Je zelo bogata številka. V tej številki je tudi pogovor z Jožetom Možina o knjigi, ki jo je izdal in o aktualnih današnjih temah. Na razpolago so tudi podobice z molitvijo – za blagoslov jedi in za zdravje .
Večkrat jo molimo skupaj kot družina.
