Oznanila župnije Škofljica, 24.5.2020

MODERNI AREOPAG

Sredstva družbenega obveščanja imajo danes velik vpliv na miselnost današnjega sveta. Na to dejstvo je opozoril tudi papež Janez Pavel II v misijonski okrožnici Odrešenikovo poslanstvo v 37 točki okrožnice – sredstva družbenega obveščanja so osrednji del velikega modernega areopaga, kjer se izmenjujejo ideje in vrednote

Izredno je poudarjeno dejstvo, da množični mediji kulturno ustvarjajo ne le odsevajo ali razširjajo . Vlogo medijev poudarja tudi posinodalna spodbuda Janeza Pavla II o krščanskih laikih, ko pravi: »Pot za ustvarjanje in posredovanje kulture, ki je danes privilegirana, so sredstva družbenega obveščanja. Povsod na svetu je mogoče zaznati vpliv medijev na versko in moralno držo, na politično in družbeno ureditev, na vzgojo… Človeško izkustvo je postalo medijsko izkustvo. Kakor imajo mediji velik vpliv na  vseh področjih in se svetu predstavlja kot prodorna in močna sila, ki vpliva na miselnost  in obnašanje. Ljudje mnogo presojajo po vidiku televizijskih oddaj.

Glede na povedano se nas lahko polasti  pesimizem in miselnost, da se pač ne da nič storiti, ker mediji popolnoma obvladajo današnji svet, ko ustvarjajo današnjo kulturo. Če dodamo še dejstvo, ki je tudi poudarjeno, so mediji vse prevečkrat v rokah tistih, ki imajo gospodarsko in politično moč, in razlogi  za pesimizem so skoraj popolni. Tisti, ki imajo denar naročajo oglaševanja in tako vplivajo  na njihovo uredniško politiko. Mnogo stvari je odvisnih od oglaševanja /pri nas pa še vsak plačuje TV in mnogi še radio/.

Razlogi za pesimizem so skoraj popolni. Preživetje mnogih izdaj in dejavnosti radia ter televizije je odvisno od oglaševanja.

Mimo tega dejstva ne moremo in to resnico vsak dan okušamo. Vendar to ni vsa resnica. Bogati mogočniki tega sveta nimajo vse moči v svojih rokah. In to je eden od razlogov za optimizem.

V nasprotju z zgodnjimi teorijami o množičnih medijih poznejše ugotavljajo, da sprejemalci niso  pasivni ampak dejavni. Novejše pa jim pripisujejo veliko moč. Javnost namreč  ne sprejema sporočil pasivno. Lahko se določenemu sporočilu upre ali ga zavrne. Kako neko sporočilo sprejema določena javnost, je veliko odvisno od kulturnega okolja.

Javnost ima torej veliko moč. Ta moč postane še večja, če se je javnost zave. Prav zaradi velikega vpliva oblastnikov in bogatašev na medije kritiki teh razmer poudarjajo nujnost demokratizacije medijev. Tudi papeški dokument Etika oglaševanja izraža zahtevo po demokratizaciji medijev in udeležbe javnosti pri oblikovanju deontoloških kodeksov, ki bi se jih oglaševalci morali držati. Potrebno je poudariti  pomembnost udeležbe občinstva. Pri tem bi morali sodelovati tudi prebivalci  določenega okraja, sodelovati bi morali tudi strokovnjaki iz področja etike in  iz cerkvenih krogov in predstavniki potrošnikov. Ti bi se morali združiti, da bi branili svoje interese pred komercialnimi interesi. Tu morajo delovati družbena gibanja – nastopajo proti koncentraciji moči, uveljavljajo pravice zapostavljenih, sprememba jezika, sprememba simbolov, zakonodaje…

In mislim, da smo ravno tu slovenski kristjani šele na začetku. Preveč smo pasivni. Imamo moč. Tudi mi smo ustvarjalci medijev. Bolj bi se morali oglašati. S tem bi koristili celotni družbi. Za to pa je potreben tudi dostojanstven in miren protest.

SVETI  NA  SLOVENSKEM

Blaženi Anton Martin Slomšek (1800 – 1862)

Slomšek nastopi službo duhovnika

Njegovo prvo kaplansko mesto je bilo na Bizeljskem. Zaslovel je kot odličen pridigar, katehet in spovednik. Z župnikom Ludvikom nista bila v najboljših odnosih. Nanj pa je postal pozoren škof Zimmerman, ki je Slomška prosil naj gre na študij na Dunaj. Slomšek je ponudbo spoštljivo odklonil, ker je želel ostati med vernim ljudstvom. Nato je odšel v Novo cerkev, kje je bil kaplan 2 leti od 1827 – 1829. Rad je pomagal tudi v sosednjih župnijah. Tega leta v oktobru je škof Zimmerman Slomška imenoval za spirituala v celovškem semenišču. Mlade fante je navduševal za delo v božjem vinogradu, odkrival  pristno pobožnost… Obnovil je tudi tečaj slovenskega jezika v bogoslovju. V tem času je tudi kar veliko pisal. Po enajstih letih si je zaželel, da gre zopet med božje ljudstvo. Škof ga je imenoval za nadžupnika v Vuzenici. Župnija je bila zanemarjena in veliko ljudi je govorilo nemško. Lotil se je dela na dveh področjih – gospodarskem in duhovnem. Tudi kaplana je navduševal in sta mu bila v veliko pomoč.

Leta 1844 je bil imenoval za stolnega kanonika v Št. Andražu in za inšpektorja šol. Rad bi izdajal tudi knjige v slovenskem jeziku, kar mu je bilo večkrat preprečeno. Daj je pobudo za ustanovitev slovenske založbe. V letu 1851 mu je uspelo ustanoviti Družbo sv. Mohorja – najstarejše slovenske založbe. Leta 1846 je bil imenovan za župnika v Celju in tudi opata tamkajšnje župnije a ga je že 30.maja 1846 salzburški nadškof imenoval za škofa v Lavantu. Škofovsko posvečenje je prejel 5 julija 1846 v Salzburgu za stolnico v Št. Andražu. Slomškovo delo v tej škofiji je bilo posebej posvečeno prenovi verskega življenja. Vse svoje govore po škofiji je usmerjal k prenovi verskega življenja. Ustanavljal je tudi nedeljske šole in se ukvarjal z izdajo knjig. Najprej se je posvečal duhovnikom in jih zbiral in vabil k letnim duhovnim vajam. Duhovnikom je želel pomagati, da se otresejo »janzenizma«. Na pastoralnih konferencah so obravnavali vsa žgoča vprašanja in skupno iskali odgovore.

Služba in naloge staršev ob krstu – Zelo važno je, da se starši , ki jih nagiblje lastna vera ali pomoč prijateljev pripravijo zavestno na obhajanje s primernimi sredstvi /knjige, pisma, družinski katekizmi/. Župnik pa naj poskrbi, da se bodo osebno srečali in skupno molili za novo krščenca. Ko je krst podeljen so starši dolžni otroke privesti do tega, da bo otrok spoznaval Boga, ga pripraviti na prejem birme in na udeležbo pri sv. evharistiji. Tudi pri tem naj staršem pomaga župnik in celotno župnijsko občestvo

Zaključek šmarnic (31.5. 2020)

Letos smo na poseben način imeli šmarnice. Mladi fantje in dekleta iz župnije ste jih pripravili za  otroke in tudi starejše, ki niso mogli zaradi pandemije v cerkev. Zahvaljujem se katehetu Matevžu, ki je veliko časa vložil v letošnje šmarnice prav tako pa tudi Francitu Kraškovic in njegovi ženi Urški. Hvala vsem za lepo sodelovanje. Bilo je slišati prisrčne in lepe odmeve. Tudi v cerkvi nam je dal misliti veliki moč Anglije sv. Janez Henrik Newman . Pokazal nam je kako je treba prisluhniti vesti, ko te kliče Bog. Hvala vsem poslušalcem.

Preberite v tedniku Družina

Družina prinaša zanimive članke – Prihodnost po koroni; Samo Repoluh  – ravnatelj škofijske gimnazije v Mariboru govori o Sedanjem šolskem trenutku, v razmišljanje nas vodi Bogomir  Štefanič – Razdirati ali podpirati, poglejmo na Odmeve…

Godovi in mašni nameni  25.5. – 31.5. 2020

pon. Beda……….za + Marja, Karel Lani, ob 19 uri

tor.   Filip………..za + Janez Blatnik, ob 19 uri

sre. Alojzij………za + Milan Centa, obl. ob 19 uri

čet.   Just…………za ++ Anžič, ob 19 uri

                               za + Frančiška Oven, ob 20 uri na Gum.

pet. Maksim…….. za + Stane, Tomaž Novak, obl. ob 19h

sob. Ivana…….     za + Jožef Glad, obl. ob 19 uri

ned.  Binkošti…..ob 8 uri za žive in mrtve farane

                            ob 10 uri za bolne brate in sestre

Sveti Duh je vedno z nami, je naš najboljši prijatelj. Življenje vsakega od nas  je Božji dar, Bogu smo dragoceni. Vsak od nas diha in živi, ker nas oživlja  dih Svetega duha.