Oznanila župnije Škofljica, 7.6.2020

 

GLEDE  »POKORONA«  OBISKA V CERKVI

Družine s šoloobveznimi otroci so že v logiki počitnic, ko se v cerkev ne hodi. Imamo slovesne zaključke verouka in podelitve spričeval in že prej skozi poudarjamo povezavo verouka in maše, tako močno, da med počitnicami otrok ni. Otroci so pač v logiki šole, ko dobiš spričevalo, ti več 2 meseca v šolo ni treba.

Ljudje so še prestrašeni, vsaj nekateri, tako, da se tudi drugje pozna in je tudi na vlakih in avtobusih veliko manj ljudi.

Marsikomu se zdi nositi masko neumno, smešno, otročje, nemoško in so trmasti in se bodo vrnili, ko bo to neobvezno. Drugim je nositi masko težko, ne morejo pod njo dihati, rosijo se jim očala. Vem, da se komu to zdi neumno, ampak tako je in ljudi je treba sprejemati tudi b njihovem nelagodju.

Vsak vikend bo ljudi več, če jih bomo lepo povabili in zanimivo, vabilo dobro uspeva tudi preko interneta. A neka normala bo že morda prav kmalu, če ne bo še kakšen val.

Prepričan sem, da ne bo odpada med nedeljniki, ko se bo vse uredilo. Upam si trditi, da se nam bo kdo še pridružil, če smo bili sedaj z  ljudmi. Nekaj resničnih odzivov naših ljudi mi to dokazuje.

• Hvala g. župnik, da nas niste zapustili med karanteno, da smo bili lahko pri naši župnijski maši in povezani
• Hvala, da smo se lahko vrnili, samo stara mama še ne upa
• Pridem, ko ne bo treba več nositi maske, ker ne morem dihati
• Kdor veruje se bo vrnil, kdor išče Boga, nas bo našel.

»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim  je šel in prodal vse, kar je imel in kupil tisto njivo. Nebeško kraljestvo je podobno tudi trgovcu, ki išče lepe bisere. Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« /Mt.13, 44-46/.

»Kako naj pripravimo ljudi do tega, da bi prišli v cerkev. To vprašanje je razumljivo. A dnevi, ko so ljudje šli v cerkev zaradi zapovedi, krivde, ali pa da ne slišijo nerganja so mimo. Avtoriteta je začela popuščati že pred stoletjem in pol, za časa razsvetljenstva. Prisila? Nekateri so se oddaljili , to ne pomeni, da so slabi ljudje. Postavlja se tudi vprašanja kako razumejo nauk Cerkve, kako doživljajo ljubezen božjo….Kako tudi mi kot Cerkev živimo – pričamo za vrednote  in odrešenje Jezusa Kristusa. Kaj naj bo torej naša naloga, da se bodo vrnili, da bodo spoznali, da je vredno živeti z Cerkvijo, da bodo želeli tu ostati.

Ljudje so lačni nečesa več, kot lahko ta svet ponudi. Vedo, da ta svet ni dovolj, vedo da človeka ne more zadovoljiti užitek tega sveta. Treba je odgovarjati na njihova vprašanja, dati rešitve na njihove probleme…

Delajmo za okolje v katerem bodo ljudje hoteli biti – delavci, starši, odraščajoči, samski, bolni, drugače misleči…Z njimi bomo lahko delili kaj nam da božja beseda, kako nam pomaga živeti, kakšno je naše upanje, zakaj in kako razumemo preizkušnje, kako živeti bolj prijateljsko življenje, zakaj se hranimo z kruhom  življenja in kaj je ta kruh, ki nas oblikuje za novo življenje.

Nismo tukaj, da bi ljudi obremenjevali z zakoni, predpisi z obveznostmi. Cerkev obstaja zato, da stopi do ljudi in jim pomaga rasti v odnosu z Jezusom Kristusom. V tem procesu so lahko srca ozdravljena, zakoni rešeni, odnosi obnovljeni, družine spet združene, odvisnosti premagane, jeza ukročena, veselje obnovljeno, upanje lahko spet vzide in ljubezen vlada. Bog nas vabi, da bi mu pomagali graditi zdrave katoliške župnije učencev, ki rastejo v svoji ljubezni do Jezusa Kristusa.

SVETI  NA  SLOVENSKEM

Blaženi Anton Martin Slomšek  /1800 – 1862/

Slomšek kot škof in pastir

Prvega septembra 1859 je Slomšek svojim vernikom v mariborskem okrožju napisal pastirsko pismo: »Zapustil sem svojo staro domovino, lavantinsko dolino iz posebne ljubezni do vas. V ljubezni ste me sprejeli. Pripravili ste naši družini prijeten stan. Bogi vam hvala za vse.« V pastirskem pismu se obrača tudi na starše, na kmete vse pa povezuje z molitvijo in ljubeznijo do lepe domovine. Svoje vernike opozori tudi na dolžnost nedeljskega počitka.

Že četrtega septembra je bil Slomšek slovesno umeščen v mariborski stolnici. S tem je Slomšek zavrl ponemčevanje našega dela domovine. Odprl je tudi lastno bogoslovje.. Napisal je 16 postnih pisem in 20 priložnostnih pisem za svoje vernike in duhovnike /o resnici, duhovnikom o celibatu, žganjepivcem in tudi o volitvah v katerem je zapisal večno aktualni stavek: »Pa to vam povem, da ne izbirajte jih po njihovih sladkih besedah in obljubah, zakaj kdor preveliko obeta, malo dopolni. Izberite si svoje može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami doslej nosili in dobrega storili. Tukaj beseda Kristusova velja. Iz njih sadu jih boste spoznali, še enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro, kakor si boste sami postlali , tako boste ležali.«

S svojim marljivim delom in učenjem je ljudstvo začelo ceniti šolo in knjige. Ob tem je tudi poudarjal, da je potrebno povezovati tudi versko življenje z šolo in ni dovolj, da se poudarja samo učenost – vpetost v katoliško izročilo. Mladino je najprej potrebno vzgojiti za nebesa. Vse življenje pa je Slomšek namenjal posebno skrb materinemu jeziku – slovenščini. Napisal je veliko knjig in pesmi. Nekatere pesmi so ponarodele. Bile so blizu ljudstvu. Ni pa bil pesnik slovstvenega kova. Proti koncu svojega življenja je Slomšek obiskal tudi večno mesto Rim in se srečal tudi z sv. očetom. To je imenoval tudi svojo drugo pot in tretja je pot, ki ga vodi k Očetu v nebesa in kjer bo polagal račun za svoje ovčice.

Pot v Rim pa je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo.

 

NCNG + Pavlina Stopar

Edina luč, ki nam sveti v skrivnost vsake smrti, je luč vere. Ta luč nam daje upanje, da bo »pravični našel pokoj če tudi umre. Bog človeka ne uničuje, ampak ga kliče domov, mu ne jemlje življenje, ampak samo spreminja. Tolaži nas obljuba prihodnje nesmrtnosti. Ob smrti naše sestre Pavline so darovali za sv. maše in za potrebe cerkve: sestra Sonja Gal, Zdenka in Franc Černič, vnuka Leon in Aleks in družina Škrabec.

Svoje ime bomo v Jezusovem klicu lahko slišali z velikim veseljem in upanjem, če si bomo v življenju drug drugemu pomagali in se drug drugega ljubili.

Še enkrat

Vse veroučence od četrtega razreda naprej vabim v tednu, ki je pred nami k velikonočni in ob koncu šolskega leta k sv. spovedi. Otroci naj pridejo k spovedi v času veroučnih ur. Vabil sem jih že v tem tednu, pa so mnogi preslišali ta glas. Pred nami je tudi praznik sv. Rešnjega telesa, ki je praznik prebivanja Boga  – Jezusa Kristusa med nami v tabernaklju. Naj naši otroci rastejo v odgovornosti in ljubezni do Boga in naroda.

Godovi in mašni nameni  8.6. – 14.6. 2020

pon. Medard……..za + Slavko Škulj, 30 dan, ob 20 uri

tor.  Primož………za + Anton Pene, ob 7.3o zj.

sre. Bogumil…….za + Franc Dolinšek, 30 dan, ob 2o uri

čet.   SRT…………ob 9 uri za žive in mrtve farane

                              za + Stane Narobe, obl. b 19 uri

pet.   Eskil……….za ++ Erjavec, ob 20 uri

sob.   Anton………poročna za Špela in Matic, ob 14 uri

                               za + Ana Pečjak, ob 20 uri

ned.   11 ned. m. l.. ob 8 uri za žive in mrtve farane

                                ob 10 uri za + Jakob Novak, 30 dan

V četrtek je zapovedani praznik, zahvaljujmo se za dar evharistije