Oznanila župnije Škofljica, 14.6.2020
SVETA MAŠA JE POGOVOR
Ste že kdaj sledili obredu sv. maše s pozornostjo na zanimivo izmenjavanje besede. Enkrat govori duhovnik, nato zbrani verniki kot celota, včasih kot posamezniki, celo Bog se »oglasi« in to na različne načine. Za izražanje uporabljamo usta, pa tudi kretnje, celo razne predmete, barve, glasbo, tudi arhitektura nam lahko spregovori in še kaj bi se našlo. Sveta maša ima sama na sebi zgradbo dialoga, pogovora; pogovora med vernikom in Bogom, pa tudi med verniki med seboj. Od prvega »Gospod z vami« ter odgovora »In s tvojim duhom do zadnjega »Pojdite v miru« in »Bogu hvala« je en sam dialog. Mi govorimo in Bog govori.
Poglejmo še kakšen trenutek »evharističnega pogovora«. Pri sv. maši nas po uvodu in očiščenju srca duhovnik povabi z »Molimo!« k molitvi in nato za nekaj trenutkov utihne. Naj ta tihota ne bo prekratka, saj vsi nismo najbolj hitrega mišljenja. V tem času naj bi vsi prisotni v svoji notranjosti zaznali, kaj so prinesli seboj k sveti maši. Kaj želijo Bogu povedati, kaj mu priporočiti, za kaj se zahvaliti in kaj ga najbolj goreče prositi. Torej naj bi vsak zaznal svoje najbolj notranje čutenje in stanje pred Bogom. Tej tišini
namreč sledi glavna mašna prošnja (lat. collecta – kar pomeni zbirna prošnja; koren te besede je isti kot pri kolektorju za sončno energijo) v katero duhovnik kot predstavnik ljudstva zbere vse te konkretne molitve prisotnih. Če nihče nič v srcu ne izrazi, tudi duhovnik nima kaj zbrati. In glejte na te povsem konkretne in resnične situacije in potrebe Bog odgovori z odlomki Svetega pisma, torej s svojo besedo. Zato lahko pri sv. maši v poslušanju Božje besede vsak dobi tudi odgovore na svojo življenjsko situacijo. In spet prisotni Bogu odgovorijo z veroizpovedjo, kajti na Božjo besedo se more odgovoriti samo z vero, ki pa ni le recitiranja obrazca, ampak izpoved žive pripadnosti osebnemu Bogu, ki nas nagovarja. In tako lahko sledimo temu »pogovoru« vse do obhajila, ko postane najbolj oseben, in naročila, naj doživeto pri tem srečanju ponesemo v vsakdanje življenje in v svet.
Kako to, da je tako pomembna resničnost, kot je seta evharistija, en sam pogovor. Verjetno zato, ker gre za resničnost, ki je za človeka bistvenega pomena. Tako nam Jezus že po obliki sv. maše sporoča: »Vaše življenje naj bo pogovor, naj bo dialog!« Takšno je bilo namreč tudi njegovo življenje. Saj je sicer Bog postal človek zato, da bi stopil v življenjski dialog s človekom. Človeško bitje se lahko uresniči le v življenjskem dialogu z drugimi in z Bogom. Tam kjer človek utihne, tam se prične naseljevati smrt. Človek je ustvarjen za pogovor, za dialog z Bogom in z ljudmi. Vemo, kako so tihe ure ali dnevi smrt zakonskega odnosa. Pogovor je potreben v družini, redovni skupnosti, v župniji, med duhovnikom in škofom, v družbi, med političnimi strankami, delavci, med narodi…Povsod je temeljno, da se pogovarjamo, naklonimo besedo po božjem vzoru. Naj nam evharistični stil življenja pomaga, da se bomo sposobni pogovarjati in to dobro, kvalitetno. Naročilo ob koncu – pojdite v miru – sedaj pa pojdite in se dobro pogovarjajte, najprej vi zakonci, nato družinski člani med seboj, nato širite kulturo dialoga, konstruktivnega dialoga – pogovora vedno in povsod, kamor vas pošlje Gospod.
SVETI NA SLOVENSKEM
Blaženi Anton Martin Slomšek /1800 – 1862/
Smrt in posmrtno delo blaženega
V Rogaški Slatini je opravil duhovne vaje z svojimi duhovniki in obiskal Marijino božjepotno cerkev na Ptujski gori. 21. septembra je še posvetil podružnično cerkev sv. Rozalije pri Celju. 24 septembra so mu bili podeljeni zakramenti za umirajoče in je v tej noči zaspal v Gospodu za večno življenje. Pokopali so ga v preprosti leseni krsti na takratnem mariborskem pokopališču. Verniki so se zavedali, da se poslavljajo od svetnika, nemški nacionalisti pa so zaničljivo govorili »vindišer bišof in slovenski svetnik. Uradni postopek za blaženega se je začel leta 1926, ko so v Mariboru potekali tako imenovani »Slomškovi dnevi«. Ob koncu te slovesnosti je minister Anton Korošec /duhovnik/ dal škofu Ivanu Tomažiču listino naj se pospeši proces za svetnika. Zbranih je bilo 400 tisoč podpisov v podporo. In od leta 1936 je minister odredil naj se po vsej dravski banovini praznuje 24. september kot Slomškov dan.
Pospešitev postopka je zavrla druga svetovna vojna. Slomškovo truplo so prenesli iz pokopališča v soboto 21.6. 1941 v kripto frančiškanske cerkve, ponovno so prenesli krsto v letu 1978 v mariborsko stolnico v kripto prezbiterija in 1.. septembra 1995 v Križevo kapelo v mariborski stolnici. Po drugi svetovni vojni so postopek obnovili in ga poslali v Rim kongregaciji za zadeve svetnikov. Papež Janez Pavel II je 13. maja 1996 priznal herojske kreposti. Ko je komisija priznala še čudež je bil izpolnjen še zadnji pogoj za slovesno razglasitev blaženega. To je želel opraviti sam papež Janez Pavel II in je zato tudi sam prišel v Maribor 19. septembra 1999. Ob srečanju z papežem je Franc Kramberger lepo orisal življenje blaženega. Postavljen je tudi spomenik pred mariborsko stolnico in je na njem napisano: »Anton Martin Slomšek, prvi mariborski škof, narodni buditelj, vzgojitelj in pisec. Temu lahko dodamo: Dušni pastir z globoko teološko izobrazbo in zdravo versko miselnostjo; Slomšek svetniška osebnost z globoko vero; Slomšek svetnik z ekumenskim duhom in vabi svet k edinosti; Slomšek apostolska osebnost, ki odpravlja posledice strogega janzenizma, jožefinizma in razpuščenosti liberalizma, ter vnaša zdravega duha.. Vse to izpričuje izredno notranjo moč blaženega Antona Martina Slomška.
Letošnji novomašniki
Poslani v svet, da bodo oznanjali božjo ljubezen bodo posvečeni in poslani Anže Cunk iz župnije Kokrica; Martin Leban iz župnije Jesenice, Tilen Zupanc iz župnije Jarše, Janez Potisek iz župnije Dol pri Ljubljani in tudi iz naše dekanije Matej Rus iz župnije Šentvid pri Stični. Posvečenje bo v ljubljanski stolnici 29.6. ob 9 uri. Molimo za letošnje novomašnike in za vse nove duhovne in redovne poklice. Diakonsko posvečenje pa bo 25.6. 2020 v žup. Ljubljana Ježica ob 10 uri. Red diakonata boste prejela Peter Čemažar in Boštjan Dolinšek. Bodimo Bogu hvaležni za te velike milosti.
Izbira članov župnijskih pastoralnih svetov
Slovenski škofje ordinariji so sklenili, da se volitve v župnijske pastoralne svete zaradi epidemije covida-19 preloži na leto 2021. Škofje so prav tako sklenili, da se dosedanjim članom ŽPS mandat podaljša za eno leto. Msgr. Stanislav Zore, predsednik SŠK.
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
- junija bo vseslovensko romanje bolnikov na Brezje. Udeležba – bodo samo predstavniki bolnikov in invalidov. Drugi boste to leto spremljali sv. mašo preko radia Ognjišče in TV Slovenija. Pravila veljajo kakor za druga srečanja v cerkvi
Nabirka Petrov novčič se prestavi na 4. oktober.
Godovi in mašni nameni 15.6. . 21.6. 2020
pon. Vid…….za + Pavlina Stopar, 7 dan, ob 20 uri
tor. Tihon…..za + Anton Hosta, ob 7.3o zj.
sre. Rajner…..za + Marija Korevec, ob 20 uri
čet. Gregor…za + Ivanka Golobič, obl. ob 19 uri Gum.
za + Henrik Zgonec, obl. ob 20 uri
pet. SJ………v čast MB za zdravje, ob 20 uri
sob. SM……za + Ivanka Kaplja, ob 20 uri
ned. 12 n.m.l..ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Alojzij Švigelj
Preslišali – nekateri otroci in starši, ker jih ni bilo k maši so preslišali kdaj je spoved za otroke, za to bo v tem tednu še priložnost v ponedeljek ob 19 uri in v sredo ob 19 uri. Pridi!!
ŽPS Slovenski škofje so članom ŽPS podaljšali mandat za eno leto. Še naprej pričakujem vaše sodelovanje.
Romanje bolnikov na Brezje V soboto bo romanje bolnikov na Brezje. Tokrat boste dogajanje lahko spremljali po TV Slovenija ali pa na radiju Ognjišče. Priporočam.
PRVO SVETO OBHAJILO Na željo staršev letošnjih prvoobhajancev bo prvo sv. obhajilo v naši župniji v nedeljo 5 julija ob 10 uri. . Srečanje za starše bo v torek ob 19 uri zvečer. Želim, da pridete starši na srečanje brez izjeme. Pomagajmo otrokom na poti vere z molitvijo, obiskom sv, maše in z načrtovanjem.
