Oznanila župnije Škofljica, 15.11.2020

 

MOJ  SVET

Ravno v pokoju je čas, da vsakdo dela, kar ga veseli: /Ervin Ringel/

Ko popušča telesna delovna zmogljivost, je vendar le še mogoče, da si človek odpira pot v novo znanje, nove uvide, nova obzorja. Tako se lahko človek do konca življenja razvija. /Wilfried Daim/

Ne poznam starega človeka, ki se za vse zanima, pa bi bil osamljen. /Wilfried Daim/

Otrok vedno sprašuje: zakaj. Teh zakaj je toliko, da se starši že naveličajo odgovarjati na vsa njegova zakaj. A vendar ta zakaj odpira vrata v znanje.

So stari ljudje, ki ne morejo brati, še več je takšnih, ki jim ni do branja. A kljub temu so lahko odprti  za nova spoznanja.

So pa stari ljudje, ki gredo v šolo. Na starost.  In po nekaterih državah imajo šole za stare ljudi. Tudi pri nas. Morda koga posili smeh, ko gleda sivolase žene in može v šolskih klopeh. A oni pač vedo kaj delajo. Zanje ni osebnega pokoja. In so še vedno znanja željni. Celo v šolo hodijo.

Da zares ubežiš osamljenosti – zanimaj se za vse. Danes je kaj lahko. Na voljo so nam časopisi, radio, televizija, računalniki… Vedno si lahko na tekočem. Ljudje srednjih let zaradi obilice dela nimajo časa za vse. Prebero naslove v dnevniku, hlastaje poslušajo novice, da imajo vsaj bežno predstavo o vsem, kar se po svetu godi. Kakšna čudovita naloga za starejšega človeka v družini, ki zbere novice in jih zvečer kot družinski novičar posreduje vsej družini. Pravcata služba.

Še boj važno pa je, da si ustvariš svoj svet. Ta svet te mora tako zaposliti, da ne boš potreben tolažbe drugih. Saj imaš knjige, čebele, vrt, delo pri Karitas-u, lahko si cerkovnik, ministrant pri maši, sodeluješ pri bibličnem krožku, v molitveni skupini, obiskuješ bližnje, kjer koli že. Prevzame te, zaposli te, živiš za stvar. In ker živiš z dušo za tisto stvar, te poživlja.

Če bi si znal vsak star človek ustvariti svet, ki bi ga zaposlil, osrečeval, pomlajal, če hočete, bi pač ne bilo  nesrečnih starčkov na svetu. Kot pravi gerentolog Wilfried Daim: »Ne poznam starega človeka, ki se za vse zanima, pa bi bil osamljen. Seveda je težko graditi ta svet pri osemdesetih. Zato pa velja: starost je treba začeti graditi o pravem času.

Vsak je svoje sreče kovač, pravi star slovenski pregovor. Torej je tudi vsak svoje starosti kovač. Kdor jo odriva in ga prehiti, ostane prazen, zbegan. Vsak živi v svojskih okoliščinah, vsak ima svojo preteklost. Ta prav zares ni bila čisto prazna. In v sebi imaš toliko moči, da si urediš košček sveta, kjer boš srečen in zadovoljen.

Najbolj si moremo pomagati sami. Prvo je vedro srce. Pa veliko zaupanje v božjo previdnost. Če Kristus pravi, da še las ne pade z glave brez Očetove volje, zaupajmo tedaj, da bomo svojo starost uredili s človeškim prizadevanjem in božjo pomočjo. Le enkrat smo stari – napravimo si tedaj starost lepo in bogato. Modrost starega človeka je prav sredi novosti. Nihče nam ne bo zameril, če nam je všeč klasična glasba; a pustimo mladim, naj se povesele ob popevkah, dokler se jih ne naveličajo.

SVETI  NA  SLOVENSKEM

Janez Frančišek Gnidovec (1873 – 1939)

Slovo od domovine

 

Lepo spričevalo mu je dal njegov naslednik prof. Kostnik v poslovilnem govoru; »da je bil Gnidovec s svojim delom in s svojo molitvijo duhovni ustanovitelj zavoda.« Nato je vstopil v misijonsko družbo lazaristov. Nekaj časa je še bival v domovini . Leta 1924 pa ga je papež Pij XI imenoval za skopskega škofa. Še isto leto je prejel škofovsko posvečenje in si ob tem izbral tudi novo ime Frančišek – Saleškega- da bi v njegovem duhu oznanjal veselo oznanilo. Takoj po posvečenju je odšel v Prizren, kjer je bila tedaj skopska škofija. Že 8. decembra je prevzel službo in zbrane vernike nagovoril v srbskem in albanskem jeziku.

Na tem področju je ostal štirinajst let. Bil je škof v izredno težkih časih. Makedonijo so si lastili razni sosednji narodi in tudi škofija je bila  po ozemlju največja v takratni državni tvorbi, saj je merila dvakrat več kot sedanja Slovenija. Katoličanov je bilo v tej veliki škofiji 30.336. Bilo je 14 katoliških župnij in škofija je imela 12 duhovnikov. Nepismenost ljudi je bila velika. Prometne zveze so bile slabe. Prevoznih sredstev pa tudi ni bilo. Vladala je pravica močnejšega. Albanci so bili zapostavljeni od državne oblasti. Resnično je prišel v težke kraje in zato je duhovnik Buković vprašal, če zna novi škof trpeti in moliti. In vse to je pokazal za časa svojega življenja kot skopski škof.

Že od rane mladosti je bil Janez mož molitve. Molitev je bila izraz njegove vere, upanja in ljubezni. Je bil preprosto pred Gospodom. Zadostuje mu, da je ljubljen in da ljubi. Kako je ljubil molitev opisuje tudi naš pisatelj Janko Mlakar, saj je bil njegov bližnji sošolec. Sam pravi, da mu je večkrat izpraševal vest z svojo molitveno držo. Posvečal pa se je prav posebej čaščenju sv. Rešnjega Telesa. Od tu je izhajala tudi njegova ljubezen do vseh brez razlike. Ko je bil še v zavodu sv. Stanislava je večkrat ure in ure klečal pred Najsvetejšim. Bil je človek srčne dobrote, prijetnega sončnega značaja z velikim razumevanjem za vsakega človeka.

Molimo za rajne

Kar daje smisel življenju, daje smisel tudi smrti.

Za ++ Drobnič, za ++ Brodnik, za + Marija in Alojzij Goršič, za + Ana in Anton Kastelic, za + Tjaša Smiljanič, za + Zofija in Marjan Bavdek, za + Renato Etling, za + Josip Etling, za + Roman Mikulčič, za ++ Mikulčič in za ++ Kladnik.

NCNG  + Leopold Omahen

Vemo, da bo on, ki je Obudil Kristusa, tudi nas z Jezusom obudil. /Pavel – Korinčanim/.

Darovali so: žena Marija, hči Brigita z družino, sin Robert z družino, brat Franc z družino, brat Jaka z družino, brat Janez z družino, bratranec Janez Omahen z družino, sestrična Vera Zaletel z družino, Antonovi iz Velike Dobrave, Andrej Jančar z družino iz Žalne, Alojzij Goršič z družino, Mastnikovi iz Stične, Martinčevi, Brodnik Vinko z družino, družina Zupanc. Bog povrni!

+ Marija Goršič – Nuša Brodnik z družino

+ Jože Černič – Alojzij Goršič z družino

+ Franc Strle – Sosedje Franceta Strleta

Konec koncev čakamo, da se nam odpro velika vrata večnosti. In potem pride vstajenje: za polnost življenja.

Godovi in mašni nameni 16.11. – 22. 11. 2020

pon. Marjeta……..za + Marić Ivka in Mato, obl. ob 18 uri

tor.   Elizabeta…..v čast MB za zdravje, Gum. ob 19 uri

sre. Roman……..za ++ priporočene v molitev, ob 18 uri

čet.   Matilda…….za + Amalija Zupančič, obl ob 18 uri

pet.  Edmund…….za duše v vicah, ob 18 uri

sob. Dar. Dev. M…za + Cecilija Pincolič, ob 18 uri

ned.  Kr. Kr. Ves…ob 8 uri za žive in mrtve farane

Karitas – V tem času se pozna, da ima tudi Karitas manjše prihodke in da mnogi , ki prosijo za pomoč je ne dobijo zato objavljamo naslov: ŠKL Poljanska cesta 2 1000 Lj. TRR: SI56021400089842562 sklic SI00 216 namen – stiska. Hvala!

Spoštovani pevci in glasbeniki

V nedeljo bomo obhajali god sv. Cecilije, ki se jo vsi verni še posebej radi spomnite in obhajate njen god, saj je velika priprošnjica za vse glasbenike. Ob prazniku naj bo naša želja, da bomo kmalu lahko prišli skupaj in prepevali Bogu na čast.