Oznanila župnije Škofljica, 29.11.2009

 

OB SMRTI  ŽUPNIKA  PETRA

 

Slišali smo, župnik Peter je umrl. Vse nas je pretresla novica, čeprav smo vedeli, da je bolan in da je bolezen neozdravljiva, smo upali, da se bomo še srečali z njim v našem kraju. Naši in božji načrti se včasih križajo. Na večer 19. novembra, ga je Bog poklical po večno plačilo. Njegov grob je na pokopališču  podružnične cerkve  Marijinega vnebovzetja   v Viševku, župnija Stari trg pri Ložu.

Misli, ki bodo tu zapisane je zapisal nečak Janez, ki je trenutno župnik v župniji Dobrova pri Ljubljani.

Letošnjega januarja je stric Peter Kvaternik obhajal 70 let življenja. Ob njegovem jubileju smo se sorodniki  v velikem številu zbrali na Dobrovi, najprej pri sv. maši v župnijski cerkvi, nato še k večurnemu  druženju v župnijski dvorani. Vesel je bil, da smo prišli skupaj. Takrat se nismo zavedali, da je to zadnje druženje »žlahte« z njim.

Stric je bil pobudnik in glavni organizator številnih srečanj sorodnikov: ob stoletnici rojstva svojega očeta, ob stoletnici rojstva svoje mame, uredil je dva zbornika in pesniško zbirko brata Janeza, zapiske romanja v Kompostelo brata Staneta… Ko smo prišli k njemu na obisk, ga je vedno zanimalo, kako nam gre, kaj je novega pri nas doma. Znal je poslušati in prav tako povedati svoje mnenje, ki je razodevalo njegovo razgledanost.

Presenečal me je z svojimi številnimi zamislimi, kaj bi se dalo v življenju Cerkve izboljšati: tako na ravni župnije, kot na ravni škofije. Idej mu res ni zmanjkalo. Med druge  jih je več let imel možnost širiti kot voditelj nadškofijske pastoralne službe in predavatelj na Teološki fakulteti. Hkrati je vse do zadnjega kritično spremljal tudi dogajanje v naši slovenski družbi.

Dal bi mu tudi oznako »garač«. Ko se je iz župnije Škofljica, kjer je zgradil skupaj z verniki novo, moderno cerkev in župnijski dom, se je zavzeto lotil nalog v raznih cerkvenih službah. Zdelo se mi je, kot, da ni znal reči: Ne!, oziroma, da je premalo pazil na svoje zdravje. Kljub napredujoči bolezni mi je še letos poleti razlagal, da bi rad izdal še pregled del arhitekta brata Franceta in prav tako nekakšen obširnejši povzetek svojih pastoralnih pogledov.

Bi je tudi hudomušen. En primer: Ko sem ga letos obiskal v bolnišnici, je že težko govoril. Na moje vprašanje, kako mu gre, je z rahlim nasmeškom polglasno dejal: »Umrčkat bo treba!« Je slutil, da bo njegova bolezen hitro napredovala? Morda.

V zadnjih letih ni bil več predavatelj, a je vseeno  imel opravka z enim izpitom; čakal ga je namreč »izpit« iz sprejemanja  bolezni in svoje nemoči v njej.. Potrpežljivo jo je prenašal. Ni pa si mislil, da bosta prvi in drugi val epidemije koronavirusa tako neusmiljeno butnila vanj – zaradi preventivnih ukrepov ga zadnje tedne nismo mogli obiskovati. Obiskoval in tolažil ga je edino Gospod Jezus po svetih zakramentih, On, ki ga je poklical za svojega oznanjevalca  in ga bo nekoč nagradil za 46 let zveste službe.

Dobrova, 20.11. 2020                                       nečak Janez

SVETI  NA  SLOVENSKEM

Janez Frančišek Gnidovec (1873 – 1939)

Bogato duhovno življenje

Najbolj je ostala vernikom v spominu njegova molitev pred Najsvetejšim. Vedno je bil na voljo za spovedovanje, zlasti pred prazniki. Za obisk bolnikov je včasih potreboval več ur peš hoje. Vrata njegovega srca so bila vedno odprta za duhovne ali telesne težave. Kljub visoki državni plači je vse svoje razdajal revežem. Živel je skrajno revno. Ni delal razlik med ljudmi – katoličani, pravoslavnimi, muslimani. Po smrti Gnidovca je bližnji pravoslavni škof izjavil: »Če bi bil Gnidovec član naše Cerkve, bi ga že častili na oltarju kot svetnika.

Ko je šlo za pravice Cerkve je bil Gnidovec neustrašen in odločen. Uprl se je celo kralju Aleksandru, okrajnemu načelniku na jugu njegove škofije – pokaže dovoljenje, da sme hoditi po tem ozemlju, ga je Gnidovec odločno zavrnil: »Da me nikoli več ne vprašate kaj takega. Kot škof imam pravico hoditi po svoji škofiji.« Podobno odločno je nastopil tudi v pismu vodstvu Cerkve v Rim, naj se Cerkev javno distancira od fašističnega nasilja nad Slovenci v Julijski krajini, če že ne more nič narediti v obrambo njihovih pravic.

Manj sreče je imel Gnidovec z duhovniki.  Med duhovniki je rasla napetost – med albanskimi in slovenskimi. V tem času je prišel v veljavo tudi novi zakonik cerkvenega prava, ki je duhovnikom črtal nekatere privilegije. Zato je bil Gnidovec tožen v Rim. Nekatere stvari je v Rimu pojasnil beograjski nuncij.

Zaradi pomanjkanja duhovnikov je  Gnidovec zgradil tudi malo semenišče v Bitoli in Prizrenu. V času svojega škofovanja je zgradil 17 cerkva in eno večjo kapelo. Kje mu denar – odgovoril je: Zato bo poskrbela božja previdnost.

K prenovi škofije je škof videl rešitev v sinodah, ki je v času svojega škofovanja imel kar 9. Duhovnikom je razlagal Zakonik cerkvenega prava, papeške okrožnice in dajal učinkovite  smernice za dušnopastirsko delo, želel si je redno poučevanje verouka,  Začel je izdajati tudi verski list Blagovest, ki naj bi povezoval verne.

Čiščenje cerkve – november – december

V novembru so čistili cerkev prostovoljci Zaloga in Glinka. Hvala! V decembru bodo skrbeli za lepoto božje hiše in okolice iz Gumnišča. Dogovorite se!

NCNG  + msgr. dr. Peter Kvaternik

Kdo ve, kolikerim je s svojim lepim življenjem in zvesto duhovniško službo omogočil, da so se srečali z Bogom. Prav gotovo zasluži, kar je rečeno po preroku: »Tisti, ki so mnoge poučili o pravičnosti, so kakor zvezde za večnost.« (Dan 12,3)

Ob smrti našega župnika Petra Kvaternika so darovali za sveta maše in za potrebe naše cerkve:

Družina Zagorc, Ivanka Zagorc, Peter Repar z družino, Alojzij Goršič z družino, družina Brglez, družina Anžič, družina Erjavec, Anžič Franc in Marija, družina Gale – Gumnišče, Janez Goršič z družino, Anton in Marija Kraškovic z družino.

Ljubil je Cerkev, ki nadaljuje svoje romanje med preganjanji sveta in tolažbami Boga ter ji žrtvoval svoje najboljše življenjske moči. Hvala dobrotnikom!

Spominska podobica

Ob smrti msgr .dr. Petra Kvaternika je bila izdana spominska podobica z kratkim nekrologom. Na vrhu piše v molitev se priporoča – spomnimo se ga v naših vsakdanjih molitvah in dodajmo tudi Gospod, daj mu večni pokoj… Podobico lahko vzamete na mizici pri tisku.

Marija trka na naša vrata

Navada je bila, da smo v adventnem času nosili Marijo po naših domovih. Tokrat bo to nemogoče. Škofje pa nas vabijo, da okrepimo osebno in družinsko molitev – pred jedjo, po jedi, rožni venec, za zdravje v času epidemije, ob Mariji romarici, ter pogosteje prebiramo sv. Pismo. Tudi doma imamo sliko, podobo Matere božje in prižgimo adventni venček.

Godovi in mašni nameni 30.11. – 6.12. 2020

pon. Andrej…….za + Marija Korevec, ob 18 uri

tor.  Karel………v čast MB za zdravje, ob 7.3o zj.

sre. Bibijana…..za + Rudolf, Amalija Kovačič, obl. ob 18 uri

čet.  Frančišek…za ++ Anžič, ob 18 uri

pet.  Janez………za + Stane Pečjak, ob 18 uri

sob.   Sava………za ++ Reparjeve iz Lanišča, ob 18 uri

ned.   2 adv. ned…ob 8 uri za žive in mrtve farane