Oznanila župnije Škofljica, 13.12.2020
PO ČEM SE POZNA, DA ČAKAMO JEZUSA
Ljudje vse življenje nekaj pričakujemo: majhni otroci, da bodo šli v šolo, mladi v času ljubezni čakajo, da bodo šli na zmenke, mladi starši pričakujejo otroke, starejši pričakujejo razumevanje in hvaležnost svojcev… Bolj kot pričakovanje stvari je za nas pomembno pričakovanje ljudi, ki jih imamo radi, ki nam veliko pomenijo. To bodo najbolje vedeli tisti, ki so pogrešali katerega svojih najdražjih med vojno: nobenega glasu ni bilo od njih, nihče ni sporočil, da so umrli, zato so njihovi svojci nestrpno pričakovali, da se lepega dne nenadoma prikažejo.
Čakanje pomeni tudi upanje. Dokler nekoga /ali nekaj/ čakamo, ima naše življenje nek smisel, neko okno, neko svetlobo, ki nas vabi in ohranja.
Advent pomeni pričakovanje prihoda našega Odrešenika. To ni folklorno spominjanje dogodkov izpred dva tisoč let, temveč je pričakovanje osebnega srečanja slehernega od nas z Jezusom, ki prihaja. Dobro vemo, kakšen je velikokrat naš advent: površni smo, mlačni, pozabljamo, koga čakamo. Predvsem pa pozabljamo, da ne čakamo samo mi, ampak, da nas čaka Bog – Veliki Čakajoči.
Na vprašanje »Koga pričakuješ?« naj bi odgovorili: »Pričakujem Jezusa, ki prihaja kot Odrešenik, kot tisti, ki mi s svojo besedo in z zgledom kaže pot iz sebičnosti, iz zaprtosti vase, iz brezupne ozkosti, v katero se zapiram zaradi greha.« Bog pa bi dejal: »Pričakujem tebe. Pričakujem, da vsak dan odpreš okna in vrata svojega srca in svoje duše, da lahko vanjo posveti sonce moje milost. Ne maram, da bi zmrzoval daleč proč od mene, temveč hočem, da živiš od moje ljubezni. Tudi če mi obrneš hrbet – jaz te čakam in te vabim k sebi z ogrevajočimi žarki usmiljenja in odpuščanja.
… Bog od nas ne pričakuje velikih besed, ampak majhna, iskrena dejanja. Ljudje, ki živijo ob nas ob bližnjih praznikih ne pričakujejo naših daril, ampak nekaj več srca, nekaj več razumevanja.
Silvester Čuk
Sreča je…
Sreča je: imeti očeta in mater, dom, streho nad glavo, kruh…
Sreča je: imeti dobro službo, urejen zakon, pridne otroke…
Sreča je: biti skupaj z ljubljeno osebo, se z njo pogovarjati…
Sreča je: voziti hiter avto, potovati iz kraja v kraj…
Sreča je: ozdraveti, živeti, spet delati…
Sreča je: priti do steklenice vina, igle z mamilom, čokolade…
Sreča je: ?
Različne so predstave o sreči, različne tudi poti do nje. Eno pa je skupno: iskanje sreče, želja po njej. Doseči jo želimo na vsak način, včasih tudi na nedovoljen.
Iskanje sreče je v bistvu iskanje popolnosti, to pa najdemo le v Bogu. Tako je hrepenenje po sreči – hrepenenje po Bogu. Kdor najde Boga, najde srečo. Z drugimi besedami: kdor hoče najti srečo, mora iskati Boga. Pri tem iskanju pa mora biti odprt, svoboden, nevezan na stvar ali človeka. Ne sme biti suženj nikogar in nikomur.
Adventni čas nas vabi, da bi znali srečo iskati v smeri, ki nam jo kaže zvezda repatica. Zaupajmo ji…ta pot je prava.
SVETI NA SLOVENSKEM
Danijel Halas (1908 – 1945)
Najlepši klas prekmurske žitnice
Danijel Halas se je rodil 24. junija 1908 v Črenšovcih kot peti otrok očetu Martinu in Katarini Horvat in je bil že naslednji dan krščen župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Črenšovcih. V osnovno šolo je hodil v domačem kraju, nato je šel za 6 let v Mursko Soboto, kjer je obiskoval gimnazijo . V tem času je bil tudi sprejet v salezijanski dijaški dom Martinišče. Gimnazijo so ukinili, zato je Danijel odšel v Ljubljano in je na poljanski gimnaziji končal srednjo šolo. Tu je maturiral leta 1928. Še isto jesen je stopil v mariborsko bogoslovje in je bil leta 1933 posvečen za duhovnika. Novo mašo je Danijel daroval v domači župnijski cerkvi 16. julija 1933. Na novomašno podobico si je dal zapisati misel iz knjige Tomaža Kempčana: »Ako je veselje na svetu, ga ima človek veselega srca.«
Po novi maši je bil Halas kaplan pol leta v Ljutomeru, nato pa ga je lavantinski škof Tomažič postavil za drugega kaplana v Lendavo, kjer je ostal štiri leta. Svoje duhovniško poslanstvo je videl predvsem v pogostnem navajanju ljudi na sveto spoved, zlasti za prve petke in za redno prejemanje sv. obhajila. Božično skrivnost je primerjal prejemu sv. obhajila. Takole je zapisal: »Pred dva tisoč leti je prišel Gospod v Betlehem in znova prihaja vsako leto , vsak dan v svoj novi Betlehem, v Sveto Rešnje telo in iz njega v srce vsakega kristjana, ki je dobre volje. Pri spovedi smo mu pripravili pot, pri obhajilu je prišel in zdaj ga nosimo v svojem srcu. Smo ga začutili?. Če smo mu pripravili pot, ga zdaj imamo. Oh, kako nesrečen je kristjan, mimo katerega gre Jezus brez vsake sledi. Jezus prinaša veselje. Za hip naj bi pozabili na svetne skrbi, saj nam je ravno on v teh težkih časih največja tolažba.«
V Lendavi se je lotil pastoralnega dela z vso zavzetostjo. V Lendavi je bilo tedaj velika večina naroda Madžarov. Sam pa ni znal madžarsko. Začel se je učiti tudi madžarščine. Ustanovil je Marijino kongregacijo, otroški vrtec in za Madžare naročil verski list Hitelet in priskrbel tudi več madžarskih molitvenikov.
NCNG – + župnik Peter Kvaternik – družina Cimerman. Hvala.
+ Brigita Turk – Anžič Franc z družino, Martinčevi. Hvala vsem, ki se jih spominjate v molitvi.
Verski tisk za leto 2021
Zelo pomembno je, da vsak vernik bere tudi versko literaturo. S tem smo seznanjeni kaj se dogaja po svetu na verskem področju, krepimo svojo vero, lahko pomagamo tudi svojim bližnjim, se poglabljamo v veri… vsaka verna družina naj ima vsaj en verski tisk – tednik ali mesečnik. Cene tiska so sledeče: Ognjišče 33,50€, Prijatelj list za zdrave in bolne 12,60€ Misijonska obzorja 9€, Tednik Družina do konca januarja 119, 60€ potem pa 130€, Božje okolje 29,70€, Cerkveni glasbenik 35,70€, nekaj za tiste, ki jih zanima zgodovina SloČas 27,80€, Magnificat 66€, naročniki Družine pa 56, 10€; Cerkev danes 35,70€; Jaslice 6,95€. Vse lahko naročite v župnijski pisarni ali pa po pošti. Številko TRR dobite v Tedniku Družina. Pomembno je tudi da smo med seboj povezani.
Godovi in mašni nameni 14.12. – 20.12. 2020
pon. Janez…….za + Janez in Pepca Žitnik, ob 18 uri
tor. Drinske m….v zahvalo za varstvo mat. doma, ob 19 Gum
sre. Ado……….za + Alojzij Švigelj, obl. ob 18 uri
čet. Janez……..za ++ Kastelic in Rajšp, ob 18 uri
pet. Vunibald…za + Anton Korevec, ob 18 uri
sob. Urban…….za + Janez Blatnik, obl. ob 18 uri
ned. 4 adv. n…..ob 8 uri za žive in mrtve farane
Za praznike – oglje, kadilo, blagoslovljeno vodo, bučno olje, marijanski koledar pratiko in še kaj dobite v kiosku.
V zadnji številki družine preberita članek na str. 4 – Prazniki spodbujajo našo ustvarjalnost – Janez Bogataj.