Oznanila župnije Škofljica, 18.4.2021
NALOGA KRISTJANA
Veliko noč smo doživeli. Apostoli so večino stvari, ki jih je Jezus govoril razumeli šele po veliki noči, po njegovem vstajenju. Ko se je prikazoval jim je govoril — jih je opozoril: »Vi ste priče teh stvari!« Apostoli so bili na drugačen način priče vstajenja, kot smo mi, ki nismo videli, vendar verujemo in govorimo, da je vse, kar so očividci zapisali, resnica. Pokaže jim roke, noge in stran, ki je bila prebodena, da ne bi mislili, da vidijo prikazen. Prosi jih za hrano, da je to resnično on, ki je z njimi hodil po palestinskih poteh, mestih in naseljih. Sklicuje se na staro zavezo in napovedi, da je on Sin človekov moral trpeti in umreti, da bi kot daritveno jagnje odrešil svet. Učencem se le počasi odpirajo oči, postopoma začnejo razumevati in njihova vera se krepi. Pozneje so s prejemom sv. Duha potrjeni v veri postali priče Gospodovega vstajenja. Kristjani današnjega časa nismo nič drugačni. Tudi mi, če se trudimo počasi dozorevamo v veri v Vstalega, seveda če smo pripravljeni odpreti svoje srce in slediti božjemu navdihu.
Velikonočni prazniki v nas obnavljajo spomin na Jezusovo življenje, trpljenje, smrt in vstajenje. Ti prazniki imajo namen utrditi našo vero, da bo naše življenje imelo trdne temelje in pravi cilj. Tudi mi smo velikokrat boječi, če nas kdo kaj vpraša po veri, kako bomo odgovorili, kaj bomo povedali…Svojo vero zapiramo vase, o njej ne govorimo niti doma, niti v javnosti, ne poslušamo verskih oddaj, kakšno vzgojo posredujemo otrokom v pripravi na življenje. Vere ne upamo javno živeti ali pa celo napadamo svoje brate in sestre po veri, kaj se dvigujejo, da ne bomo še sami kaj deležni. S tako držo prav gotovo nismo pričevalci za vero niti za božjo ljubezen. Pomislimo samo na največjega oznanjevalca vere vseh časov — apostola Pavla. Apostol Pavel je zapisal o sebi: »Dober boj sem dobojeval, tek dokončal vero ohranil… /2Tim 4,7/. Tudi njegova vera je šla skozi mnoge preizkušnje — telesne nevarnosti, duševne preizkušnje, v začetku je bil celo velik preganjalec mlade Cerkve /ko so kamnali Stefana je bil poleg, šel je v Damask, da bi mučil kristjane, glede nauka se je moral Petru postaviti v »obraz«. Tudi nam so postavljene preizkušnje na poti naše vere. Tudi nas se lotevajo dvomi v teh burnih časih, ko jih je veliko, ki vlečejo na svojo stran, ali pa o veri ne govorijo dobro, hočejo zavajati, mnogi pa ostajajo popolnoma brezbrižni in greha ne priznavajo… Jezus je dal zagotovilo, »ne bojte se, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Torej smo tudi mi deležni te njegove navzočnosti in pomoči v našem življenju. To še posebno doživljamo ob poslušanju velikonočne besede — berila in evangelija, prav tako in še bolj pa ob sami daritvi sv. maše, ki je znamenje Jezusove trajne navzočnosti med nami. Vsak dan se srečujemo z njim v osebni molitvi /zjutraj, opoldne in zvečer, ko se družina zbere k skupni molitvi ob raznih priložnostih, prazničnih dnevih/. Jezus nam sam zagotavlja, da je med nami, njegove besede so zapisane v sv. Pismu: »kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.« Kako pomembna je ta misel za vse, ki molijo. Vstali Jezus nas želi utrditi v veri, ker tudi danes svet potrebuje Jezusovih prič vstajenja- »Vi ste priče teh reči«. Gre za pričevanje z besedo in zgledom življenja. V apostolskih delih lahko beremo, kako so apostoli pričevali za Jezusa: »Koga moramo bolj poslušati Boga ali vas? Ce je božje delo, ga ne boste uničili, če je človeško bo propadlo.«
SVETI NA SLOVENSKEM
Alojzij Kozar 1910 — 1999 prvi župnik v Odrancih Hujše od zapora in velike materialne škode, ki jo je takratna oblast povzročila faranom zaradi zaplembe denarja in in gradbenega materiala za cerkev je Kozarja prizadela prepoved dušnopastirskega dela v Odrancih. Na prepoved se je pritožil in čakal na razsodbo doma v rodnem kraju Martinju. . Po prestani prepovedi se je vrnil v Odrance, da bi vernikom le pomagal uresničiti njihove sanje — postaviti novo župnijsko cerkev. Ko se je vrnil, je bilo njegovo prvo stanovanje zasedeno. Dobri ljudje Lončevi so mu dali deve sobi – za kuhinjo, pisarno in spalnico. V dveh sobah je bilo vse — tudi pevska soba in učilnice. Takoj ko je prišel je začel znova zbirati dovoljenja za cerkev a so ga samo pošiljali od vrat do vrat. Ta križev pot je lepo popisal v knjigi »Neuničljivo upanje« v letu 1990. » V teh dolgih letih se je nabralo za skladavnico prošenj in njihovih zavrnitev.« Mariborski škof Držečnik je 1. julija 1947 ustanovil to novo župnijo, da bi župniku pomagal pri pridobitvi dovoljenj. Za župnika je imenoval Alojzija Kozarja. Niso dobili gradbenega dovoljenja za cerkev so pa dobili dovoljenje za gradnjo župnišča in ko so ga zgradili in se je vanj Vselil so mu novo župnišče zaplenili. Smel je stanovati v njem a je moral zanj plačevati najemnino. Ker ni bilo upanja, da bi dobili dovoljenje za cerkev so župnik in nekateri pogumni farani začeli graditi kar leseno cerkev. Lesena cerkev je bila sicer večja od kapele vendar še vedno premajhna za vse božje ljudstvo, ki je prihajalo k maši. Gradbeno dovoljenje za novo župnijsko cerkev je dobil Kozar šele 17. oktobra 1964. Škof Držečnik je prihodnje leto blagoslovil temeljni kamen za novo cerkev v Odrancih, ki bo posvečena sv. Trojici. Načrte za cerkev je izdelal Janez Valentinčič. Prišla je nova huda nesreča, zaradi velikega mraza se je zrušila nedokončana kupola in pod seboj pokopala osem domačinov. To je župnika Kozarja zaznamovalo za vse življenje. Zakaj se Je to zgodilo? Ni ga zlomila Zaupal je v božjo pomoč in ljubezen. Tudi farani so mu ostali zvesti in ga podpirali pri njegovem delu. Obsojen je bil na dve leti zapora, a so mu po pritožbi kazen spremenili v pogojno. Cerkev je bila posvečena 12. aprila 1977. Notranjost je poslikal Stane Kregar, duhovnik. Tri zvonike je cerkev dobila po smrti Kozarja 2004 in 2005.
Nedelja Dobrega pastirja /25.4. 2021/
Je tradicionalni dan molitve za duhovne poklice. Geslo letošnjega tedna molitve je: »Svetost je skupna pot, ki jo hodimo v paru. Za življenje po evangeliju smo drug drugemu v spodbudo, prav tako tudi za ustvarjanje pravega ozračja za odgovor na božji klic. To je tudi odgovornost in prispevek občestva. Vsaka skupnost, vsako občestvo je odgovorno , da se bo lahko vsak posameznik odločil za življenje v skladu z božjo voljo. »Pripadaj, išči in se odloči«, kar nakazuje da se duhovni poklici rojevajo v občestvu, ki mu nudi oporo in bližino. V tem tednu poskušajmo več moliti v ta namen za duhovne poklice.
Bog in otrok
Knjižna zbirka petih knjižic s skupnim naslovom Bog in otrok je namenjena družinam, ki želijo svoje otroke vzgajati v veri. Je pobuda za odrasle in mlade, da bi spoznali svojo vero ter po njej živeli v domačem okolju. Pomagajo spoznati njegov /otroški / način molitve, dajejo smernice za branje sv. Pisma, za praznovanje praznikov, pomagajo odkrivati znamenja krsta in evharistije. Vseh pet knjižic bo izšlo do junija 2021. Cena v prednaročilu je 50f, nato bo dražja. Naročite na knjige.osu@rkc.si.
Duhovne vaje za birmance po zoomu
Bodo konec tega tedna — petek, sobota in nedelja. Mladi boste imeli priložnost da se družite v veselem in prijateljskem vzdušju, preko tega odkrivate Boga in rastete v veri. Tu se zgodijo premiki, saj imate priložnost, da se umaknete nekoliko od vsakdanjih dejavnosti in se nekoliko umiriti. Spodbujam vas k delu o aktualnih temah, gostje, sodelovanje pri maši, dobra spoved, molitev in doživetje veselega večera. To bo lepa, bogata življenjska izkušnja — jo boste ponesli v življenje. Želim vam, da bi spoznali, da je lepo biti tudi danes živ kristjan.
Na tej povezavi se prijavijo birmanci na duhovne vaje, zraven je tudi program. https://katoliskamladina.si/prijavnice/dvm/skofljica/
Godovi in mašni nameni 19.4. — 25.4. 2021
pon. Leon za + Marija Tomažič, obl. ob 19 uri
tor. Teo Za + Srečko Zupančič, ob 7.3o zj.
sr. Anže za ++ Dolinšek Zalog, ob 19 uri
čet. Agapit za + Marija in Anton Drobnič, obl. ob 19 uri
pet. Jurij .za + Martina, Stane, Boris Nebec, ob 19 uri
sob. Fidelis za + Pavel Cigale, ob 19 uri
ned. 4 vel. ned ob 8 uri za žive in mrtve farane
Srečanje prvoobhajancev
V ponedeljek ob 17 uri imajo srečanje prvoobhajanci. Pridi.