Oznanila župnije Škofljica, 25.4.2021

 

B I T I    P A S T I R

 

Danes je nedelja Kristusa dobrega pastirja. Vloga pastirja je, biti v službi drugega. Pastir ne skrbi le zase, ampak za tiste, ki so mu zaupani: starši za otroke, vzgojitelji za zaupane, politiki za državljane, duhovniki za vernike, voditelji za člane neke skupnosti…Vsakemu, prav vsakemu človeku je zaupana naloga, skrbeti za nekoga drugega. Takšna skrb je znamenje ljubezni, ki jo  imamo do drugega. V ta namen vsak izmed njih opravlja svoje delo – v času, razmerah, v poklicni dejavnosti, raznih osebnih in družbenih pogojih.

Podoba pastirja je domača in razumljiva starozaveznemu človeku. Bili so pastirski narod v razmeroma skromnih razmerah. Med pastirji si je Bog izbiral voditelje ljudstva /sodnike, preroke, kralje/ ljudi s posebnimi nalogami. Zvestoba v svetnih zadevah je bila poroštvo, da bodo poklicani zvesti tudi v pomembnejših zadevah – v skrbi za Božje ljudstvo, ki so ga ogrožale  številne nevarnosti, sovražniki, tujci, tatovi, nesreče, bolezni, žeja in lakota ipd. Psalmist opeva in veselo vzklika: »Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.« (Ps 23)

Kristus v Novi zavezi sebe imenuje dobri pastir, ki skrbi za svoje ovce. Pozna jih po imenu in one poznajo njega. Ta pastir jih bo poiskal. Veliko je danes izgubljenih, nimajo trdne roke, na katero bi se naslonili.

Številni so izgubljeni in razgnani, ker jih je sovražnik oropal družinskih in prijateljskih vezi, češ, družina je preživela, pravo prijateljstvo ne obstoji, saj so vsi enako sebični…

Bolni so od virusov okuženega javnega mnenja, zatohlega ozračja, nezdravega okolja; tudi če se trudijo za dobro, so v prizadevanjih osamljeni in ne vedo do kdaj bodo zdržali  brez notranje  in zunanje opore.

Ranjeni smo, nekateri že od zgodnje mladosti, tudi pozneje – zaradi krivic, nerazumevanja, zavrženosti s strani najbližjih ali oblasti…

V boju z vsakdanjimi skrbmi, so jim pošle moči, nihče jim ne daje trdne opore, zato tavajo sredi porabniškega sveta, ki le stopnjuje porabo

Da potrebni so pomoči, opore, zaupanja vase in v drug v  drugega.

Biti pastir drugemu

Ko smo sami doživeli lepoto darovanega bogastva, trdnosti, ljubezni in spoštovanja, smo sposobni tudi drugim dajati, kar smo sprejeli. Tedaj ravnamo po doživetem izkustvu. Kaj vse nam pomeni prijateljstvo, spoznanje, ki rodi nova spoznanja in odnose. Uresničuje se star filozofski rek in življenjsko izkustvo: Bonum est diffusivum sui – dobro se samo po sebi širi. Tedaj razumemo. Tedaj razumemo, da biti ovca ne pomeni poniževanja, ne revščine, marveč spoznanje bogastva, ki ga lahko nudimo tudi drugemu.

Vsak človek ima darove, s katerimi lahko služi drugemu: v družini, prijateljskem krogu, v Cerkvi ( v župniji); v soseščini /v ulici, na vasi, v podjetju. Tedaj tudi razumemo klic papeža Frančiška: »Tudi zame molite!« Opravlja odgovorno nalogo pastirja Cerkve. Ko se ga spominjamo v molitvi prispevamo k učinkovitosti njegovega poslanstva . Pa ne le njegovega, tudi poslanstva v družbenem življenju, pri vzgoji, kulturni dejavnosti, pri obveščanju. Molitev ne pozna meja – ne naša molitev za druge ne molitev drugih za nas. Molitvene vezi se prepletajo, nikoli nismo sami. To izkustvo bomo doživeli, če bomo najprej sami skrbeli za bratsko povezanost med seboj. Da drug drugemu smo pastirji.

SVETI NA SLOVENSKEM

Alojzij Kozar 1910 – 1999

Prvi župnik v Odrancih

Vse preizkušnje, ki jih je Kozar prestajal, so ga še tesneje povezovale z verniki in utrjevale njegovo povezanost z Bogom. Državna oblst je bila izjemno »radodarna« do njega. Poleg nenehnega blatenja po sredstvih javnega obveščanja so ga skušali zlomiti z številnimi krivičnimi obtožbami, drastičnimi kaznimi in oviranjem njegovega pastoralnega dela. Prepovedali so mu zbirati mladino, ni smel maševati v Odrancih, ker je imel v privatni hiši verouk, ker je imel pevske vaje v gostilni, zaradi denarnih nabirk . Med sobrati in verniki pa je užival velik ugled – bil je odličen katehet, pisal je izredne knjige, zavzet oznanjevalec božje besede, bil je član številnih škofijskih svetov. Leta 1965 je prijel častni naslov monsignor in leta 1990 najvišje odličje slovenske škofovske konference  Odličje sv. Cirila in Metoda. Škof ga je povabil, da bi postal kanonik v mariborski stolnici, je to odlikovanje, to nalogo odklonil in izrekel besede: »Hočem ostati med svojimi verniki v Odrancih.«

Prijel je tudi mednarodna priznanja – samostojni Sloveniji – za svoje kulturno delo in leta 1996 ga je občina razglasila za svojega častnega občana.

Duhovno podobo Lojzeta Kozarja je zaznamovalo njegovo duhovništvo. V tem je bilo utemeljeno vse njegovo delovanje. Svoj odnos do ljudi je Kozar najlepše izrazil v pridigi na 6 nedeljo po veliki noči 4. maja 1997 ob drugem berilu /1Jan4,7-10/ »ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in evangelij tiste nedelje: »To je moja zapoved, da se ljubite med seboj kakor sem vas jaz ljubil.« Srčna dobrota, ki jo je podedoval po očetu in ljubezen do bližnjega sta bili temeljni značilnosti Kozarjevega odnosa do ljudi. Vedno je imel pred očmi očetov nasvet: Dober bodi do vsakega, zlasti do ubogih. Ne bodi pristranski in ljubi zapuščene otroke.« V tem duhu je tudi Kozar zapisal: »Rad bi vam povedal, da je najvažnejše biti dober. Da je v vsakem človeku nekaj dobrega in da je to potrebno obuditi, da se tega zave.«

Kozar ni poznal zamere in je vsem odpuščal. Ob blagoslovitvi nove cerkve je zapisal: »Nikomur nimamo kaj odpustiti, ne tistim na vrhu oblasti… /se nadaljuje/.

Počitnice za veroučence

V tem tednu otroci ne bodo imeli pouka v šoli zato  ne bodo imeli verouka. Prvoobhajanci naj ponavljajo molitve na zadnji strani  veroučnega zvezka, birmancem pa se v petek začne devetdnevnica ob 19 uri, kjer se bodo vsi pripravljali  za prejem zakramenta.

Srečanje z župnikom  – prva skupina v petek ob 16 uri – Kanarela, Fleten, Gutnik, Jakše, Janežič,  Kastelic in Kavčič, v soboto ob 16 uri  – Kovačič, Modic, Nograšek, More, Pečjak, Stare, Štajner- drugi boste v naslednjem tednu.

Starši prijavite otroke za krst. Krščujemo vsakega otroka posebej. Zglasite se v župnijski pisarni in se dogovorimo za krst in potrebne stvari ob krstu.

 

Šmarnice – K Mariji na izlet /2021/

Smo v letu epidemije, ki nam vsem prinaša take ali drugačne težave in skrbi. V letošnjem letu bomo odkrivali lepoto  in svetost božje matere Marije in tudi lepote naše slovenske zemlje, ki je posejana z čudovitimi cerkvami, ki so jih zgradili naši predniki v čast Materi božji. Naši predniki so s tem pokazali kako globoko vero so živeli v svojih srcih. Nekatere teh cerkva so vam znane druge manj znane. Spoznavali jih bomo skupaj v cerkvi pri maši ali pa po zoomu. Vsi lepo vabljeni – mlajši in starejši.

Šmarnice v domačem okolju

V družini se najprej dogovorimo, kdaj bomo obhajali šmarnice v družini. Kako  in kdo bo poskrbel za družinske šmarnice. Preskrbimo si tudi podobo ali kipec Matere božje in prostor kamor ga bomo postavili. Naj bodo poleg sveže rože in še lučka ob  sami molitvi šmarnic. Vse to bo velik doprinos k skupnemu družinskemu življenju in  veri. Vsa ta dejanja bodo izraz naše ljubezni do Marije.

Devetdnevnica v čast sv. Duhu – birmanci

Pričeli jo bomo v petek  30.4.  ob 19 uri. Birma predstavlja naše osebne binkošti. Isti sveti Duh prihaja v nas kakor je prišel nad apostole, prihaja k nam, ker nas ima rad. Bog sveti Duh prihaja, da bi nas obdaril s svojo ljubeznijo, da bi bil z vami v vaših tegobah odraščanja, v vaših odnosih, v vaših šolah, na vseh poteh življenja. Prihaja, da bi nam dal moč za naše krščansko življenje. Sveti Duh ostaja z nami kot skrivnostni  sopotnik in naš prijatelj. Ob birmi bomo obdarovani. Ti darovi pa niso samo za nas temveč, da jih delimo naprej. Vsak večer 9 dni ste vsi dolžni prihajati k devetdnevnici.

Godovi in mašni nameni  26.4. – 2.5. 2021

pon. Mati dobrega sveta… za + Jože Gradišar, ob 19 uri

tor.   Cita………….za + Leopold Omahen, 30 dan, ob 19uri

sre. Peter…………za + Antonija Gale, obl. ob 19 uri

čet.   Katarina……..za ++ Marolt, ob 19 uri

pet.   Pavlina……v čast MB in za srečno zadnjo uro, ob 19 uri

sob.   Jožef ……….za duhov. in red. poklice, ob 19 uri

ned.   5 vel.n………ob 8 uri za žive in mrtve farane

Čiščenje cerkve – Hvala vsem, ki ste čistili in krasili v aprilu, sedaj se bodo zavzeli  prostovoljci Šmarske c (do AC), Kočevska in Primičeva. Pripravite venec za Marijo!