Oznanila župnije Škofljica, 9.5.2021

 

VERA  IN  BIRMA  KOT  POT

Jezusa je sveti Duh po krstu odvedel v puščavo, šele nato začne javno delovati. Birma je kot dar Božje ljubezni, zato besede :«Ti si moj ljubljeni sin/hči nad teboj imam veselje«, lahko veljajo te besede tudi za nas in za naše mlade birmance. Človek potrebuje zavest, da je ljubljen  in izbran od vekomaj.

Jezus se je vrnil od Jordana poln sv. Duha in nato je štirideset dni potoval po puščavi, kjer ga je hudič skušal. Tudi mi lahko čas po birmi doživljamo kot čas odmika. To spominja na burni čas mladosti, ko mlad človek  po burnem telesnem odraščanju ter agresivnem srečevanju z okoljem vsaj občasno »gre vase«, kjer v puščavi svoje osebnosti predeluje preteklost, sedanjost in prihodnost. Ravno zato je potrebno, da imajo mladi v tem času odraščanja nekoga, ki jih spremlja, gre skupaj z njimi skozi življenje, to je spremstvo, prijateljstvo sv. Duha, poleg staršev je še odličen boter, ki mu birmanec zaupa in ga prosi za pomoč. Boter mu pomaga skozi obdobje odraščanja.

Vzroki za odmik po birmi so torej povezani tudi z značilnostmi odraščanja, z iskanjem identitete, s povečanim čustvenim nabojem, v vključevanjem  v skupine vrstnikov in prijateljev, s splošnim odmikom od odraslih, česar ne moremo preprečiti. Tudi nekatere svetopisemske zgodbe nam slikovito  sporočajo, da otroci v določenem času morajo  storiti samostojen korak v življenje, poiskati in oblikovati lastno pot za katero bodo odgovorni. Osamosvojitev postane pogoj, da moremo biti deležni Božjega blagoslova. Tudi na verskem področju so mladi povabljeni, da si najdejo svojo pot – pot osebne vere. Včasih je potreben odmik, da se otroci osamosvojijo in najdejo svojo pot.

Vse to kaže, da Bog sprejema tudi čas odraščanja kot del naravnega razvoja rasti in dozorevanja za odraslost, kar pa seveda ne pomeni, da naj bodo mladi prepuščeni vsem skušnjavam in da lahko preizkusijo vse stranpoti, da bodo dozoreli. Ravno nasprotno.

Jezusa je v puščavo vodil Duh. Tam ga je skušal hudič. A Jezus skušnjavam ni podlegel ampak jih je premagal. Odraščanja pri mladih ne moremo preprečiti, lahko pa mladim pomagamo ter jih pripravimo na »puščavo in bojevanje« s hudičem. Zato ima tudi priprava na birmo, sama birma in sodelovanje z botri po birmi velik pomen. Odgovor nam daje Apostol Pavel v pismu Efežanom, ko govori o »Božji bojni opremi« to so resnica, pravica, pripravljenost za oznanjevanje evangelija, mir, ščit za vero, čelado odrešenja, meč Duha – ki je božja beseda  ter molitev (Ef 6,10 – 18). Pomembno je kaj so doživeli v teh letih v verskem življenju – gre za vse življenje.

Tu se kaže, kakšna naj bo naša priprava na birmo – življenje – koliko je prisotna božja beseda, evharistija, sodelovanje z Cerkvijo, v župniji, kako versko življenje živimo v domači hiši, kaj nam pomeni vera, kakšen je načrt njihovega življenja, kaj je ljubezen…

Molitev je tista, ki naj vedno spremlja mlade, še posebej v času preizkušenj. Potrebno je da se starši in botri zavedajo svoje odgovorne naloge v času odraščanja in v času odmika po birmi.

Vse to kar so doživeli v tem času bodo mladi vzeli seboj na pot – vzeli kot popotnico. Mladi morajo čutiti, da so na poti obdarovani z velikim darom za življenje. Gre za poglabljanje odnosov z Bogom in bližnjim. Bog nas ljubi brezpogojno, potrebno pa je vstopiti v to zgodbo ljubezni in jo znati živeti, kar pa je umetnost celega življenja.

SVETI  NA SLOVENSKEM

Alojzij Kozar  1910 – 1999

Duhovno življenje

 

Lojze Kozar je bil mož globoke in trdne vere. Krepila se je v odnosu do Boga. Veliko časa je posvetil molitvi in premišljevanju. Prizadeval si je biti Bogu blizu in da bi vsi začutili, da jih ima Bog rad. »Pazimo, čas gre svojo pot, nase pazimo, da luč vere v nas ne bo ugasnila. Nebesa so brezmejna radost, takrat bomo izven časa, izven prostora, v dobrih božjih rokah. Vse bo ena sama ljubezen.

Molitev nas povezuje z Bogom, nas povezuje z ljudmi, molitev ki ne vodi do ljubezni – do ljudi, ni prava. Ni dovolj, da smo krščeni, treba je iz krsta živeti. Človek je poklican, da izpolni božji načrt, da rastemo, ne le telesno ampak duhovno postajamo vedno boljši…

Druga njegova posebna značilnost je zaupanje v Boga. Lahko bi zapisali, da je upal proti upanju – kakor Abraham. Kozar je bil srečen, da ga je Bog izbral za svojega duhovnika… Ob zlati maši je spregovoril: »Našel sem dom v vaših srcih, dragi odranski verniki in zato sem ostal med vami, kajti ni lepšega in srečnejšega  doma, kakor biti doma v srcih bližnjih.«

Zahvaljujem se odranskim vernikom za najlepši dar, ki so mi ga mogli dati: za ljubezen s katero so me ves čas obdajali. Zato želim , da bi vsi ostali dobri, verni in da bi moje naslednike imeli prav tako radi kakor mene. Bog vas blagoslovi.

Svoje bogato življenje je razkrival  tudi v svojih knjigah. Ob vsem pastoralnem delu je Kozar napisal še enajst leposlovnih del in okrog 220 krajših prispevkov. O svojem pisateljevanju je zapisal – pišem zato, da ljudi dvigam, da jim nekoliko oplemenitim srce. Dobro je poznal srca ljudi, in mojster prikazovanja otroškega življenja.

Naslednja Kozarjeva značilnost je njegova srčna dobrota, do vseh, ki so bili pomoči potrebni. Nobena ustanova ne more nadomestiti staršev in tudi ne noben zavod. Lahko je strokovna  vzgoja, toda brez starševske ljubezni je kakor telo brez duše, mrtva in neučinkovita. Ni mogoče nadomestiti ljubečega stika, da ga ljubeče nekdo vzame na roke, ga stisne k sebi in ga poboža. Ta skrb odseva tudi iz njegovih literarnih del – Materina ruta in Takšen prag. Kozar je pisal prepričljivo, ker je pisal iz lastnih izkušenj.

NCNG  + Ana Ferbežar

Smrti ne bo več. Bog bo prebival z nami in mi z njim. Naj nas ne motijo tostranske predstave. V večnosti ne bomo živeli kakor tukaj. Večnost bo en sam neminljiv trenutek. Ob smrti  pokojne matere so darovali za sv. maše in za potrebe cerkve:

brat Franc z družino, sestra Frančiška Trontelj, sestra Mari z družino, brat Tone z ženo Ani, sestra Tončka Miklič z družino, družina Potokar iz Šmarja Sap, Jurmanovi iz Gumnišča, Kraškovic Anton z družino, Janez Goršič z družino, Miklič Slavko z družino iz Vrhnike, Škufca Joži z družino, Goršič Alojzij z družino, družina Kovačič iz Ravenske poti, Gruden Fani z družino. Družina Janežič iz Klanca, Stana Hitij, Milena Hitij, Tončka Zaletelj, Helena Valentinčič in Pečnikovi, Barbara Rozman z družino in Trtnik Peter z družino.Vsem imenovanim in tudi vsem, ki ste darovali ob sveti daritvi se zahvaljujem. Bog naj vam vašo dobroto obilno povrne

Za poljske maše – Lanišče

V ta namen so darovali darove  – Skubic Boža, Potokar Ančka, Repar Joža in Marija Tomažič. Bog povrni.

Birmanci v letu 2021 – 9.5. ob 10 uri

Sv. Duh je vedno z nami in je naš najboljši prijatelj. Bogu smo dragoceni. Vsak od nas diha in živi, ker nas oživlja dih sv. Duha. K birmi bodo pristopili: Leonora Kanarela, Bine Fleten, Ajda Gutnik, Jakše Domen, Janežič Nina, Kastelic Katarina, Kavčič Ana, Kovačič Anže, Modic Hana, Nograšek Taj, More Luka, Pečjak Živa, Stare Luka, Štajnar Gašper, Štrukelj Nejc, Tomažič Matija, Brodnik Matic, Dale Ana, Gantar Gaber, Ilijaš Pija, Javornik Miha, Marucelj Klara, Medved lana, Mlakar Matevž, Nemanič Tevž, Pene Patrik, Zalar Urban in Žalac Tim

Vsem želim obilo sv. Duha – darov in sadov sv. Duha.

Godovi in mašni nameni 10.5. – 16.5. 2021

pon. Job  ………poljska za Lanišče, ob 18 uri

                           za + Janez Zagorc, ob 19 uri

tor.  Ahilej……..poljska za sosesko Gumnišče, ob 18 uri

                           za + Anton Čuk, ob 19 uri

sre. Leopold…..poljska za župnijsko sosesko, ob 19 uri

                           za + Ivanka Golobič, ob 20 uri Gum.

čet.  Vnebohod…ob 19 uri za + Alojzij Goršič, obl.

pet.   Bonifacij,…za + Martina Nebec, ob 19 uri

sob.   Izidor…….za ++ Podlogar, ob 19 uri

ned.   7 vel. n.  ob 8 uri za žive in mrtve farane

Jutri ob 17 uri imajo verouk prvoobhajanci v cerkvi. Pridite vsi!

Birmanci v tem tednu nimate veroučne ure. Veselite se darov sv. Duha.

Lepo vabljeni k šmarnicam v mesecu maju. Marija nas kliče