Oznanila župnije Škofljica, 20.6.2021

 

OB  PRAZNOVANJU DOMOVINE

Mogočna nisi, ne prostorna

in stavil te imetnik ni,

 bolj kot bogata si uborna

preprosta selska hiša ti…

Pravljice, zgodbe praviš davne,

ti v rekih čuvaš pramodrost

pradede nam opevaš slavne,

in src radost in njih bridkost…

Ta hiša nam je mati krušna,

domovju steber je častit,

iz kmetskih hiš nam hrana dušna,

iz kmetskih  hiš omike svit

Naj vedno mirno bi živela,

noben ne vzburjaj te vihar,

ogiblji se gromov te strela

zanašaj grozni ti požar.

Da srečno v vek si bivališče

krepostnih žen, poštenih mož,

daj Bog, ti slavnih mož rodišče,

da zibel še slavnejših boš!

 /

Iz pesmi , Kmetska hiša – Simon Gregorčič/

 

Dolžnost vseh, ki se že čutijo odgovorne za demokracijo, je, da skrbijo za svobodo izražanja in združevanja. Bolj ko bomo ljudje ti dve temeljni pravici uresničevali in jima dali določene oblike v družbi, bolj močna bo demokracija. Tudi s politiko se moramo ukvarjati vsaj v tisti najmanjši meri, da gremo na volitve, če nočemo, da bodo našo človeškost spet zožili na eno samo razsežnost in nas vsestransko kastrirali. Če mi je do tega, da ne bi zatajil odgovornosti do sebe in drugih, potem ne smem prespati volitev. To velja za vsakega človeka in tudi za kristjana, če ni pozabil, da je človek in Jezusov učenec.

Dr. Drago Ocvirk

 

Zahteve, naj bo vera zgolj zasebna zadeva posameznika, so starejše kot komunizem. Ta jih je le pobral in zaostril. Izhajajo iz nepoznavanja in nerazumevanja vere ter sovraštva do nje. Vera ni le molitev, obiskovanje cerkve (to ni več zasebnost), prejemanje zakramentov, ampak je način življenja. Ker je človek družbeno bitje, njegova vera ne more biti zasebnost. Zahtevati zasebnost verovanja dejansko pomeni njegovo onemogočanje. Nihče ne more verovati sam, kakor nihče ne more živeti sam.

Dr. Stane Granda

 

Mi, ki smo bili rojeni med drugo in po drugi svetovni vojni, smo postali tako navajeni na nekatere razmere po komunistično oblastjo, da se nam zdijo spremembe, ki jih doživljamo, nenavadne. Marsikdo ne čuti potrebe, da bi bilo treba kaj spremeniti. Zakaj smo potem spremenili državno in ustavno ureditev?

Dr. Anton Stres

 

Prvega maja 2004 nismo prvič stopili v evropski krog velikih narodov, temveč izginjajo ovire, še zlasti v glavah nekaterih, ki so nas nasilno ločevali med seboj. Ta dan je le pika na i tem izročilom. Ne bodimo krivični do  častitljivih meja, pravi Schuman. Meje ostajajo, le ograje in zapornice padajo. Meja je čudovita iznajdba, ki mi pove: Tam si ti, tu sem jaz; tam ste vi tu smo mi; tam je vaše, tu je naše! Meja je mostišče in stečišče za izmenjavo, obogatitev in odpiranje obzorja za nova spoznanja jezikov, narodov in kultur; za duhovno in blagovno izmenjavo dobrin, lepot in vrednot. »Nismo in nikoli ne bomo  zanikovalci domovine, ki pozabljajo dolžnosti do nje. Toda onstran posamezne domovine čedalje razločneje priznavamo obstoj skupnega dobrega, ki je višje od nacionalnega interesa in v katerem  se združujejo in spajajo  posamični interesi naših držav.«

Dr.  Robert Schuman

SVETI  NA SLOVENSKEM

Anton Vovk  (1900 – 1963)

»Vovk v težkih časih nove svobode«-*

 

Proti škofu Vovku so večkrat prirejali demonstracije, skrbno izbranih »prostovoljcev, oskrunjali so cerkve, žagali mlaje ob birmi, niso se ustavili niti pri fizičnem nasilju. Škofa so mislili zastrupiti. Izognil se je atentatu v Gorjah, rezali so gume na avtu, metali kamenje v sobo, kjer naj bi spal, razgrajali pod oknom. Oblast teh prostovoljcev ni nikoli izsledila. Višek pa je nasilje doseglo z atentatom v Novem mestu 20.1. 1952  na železniški postaji. Niso niti dopustili, da bi v tistem času pomagali Vovku, ki je bil v nevarnosti celo za svoje življenje. Tudi po tem napadu  z svojimi  »novimi izumi« niso prenehali

Mnogo nestrpnosti in sovraštva so pokazali tudi do laikov – , ki so sodelovali z Cerkvijo, do mladih, ki so se udeleževali verskih obredov, mnogim so prepovedali hoditi v določene šole in onemogočili študij. V tem času so iz univerze izključili tudi Teološko fakulteto in iz osnovnih šol  – prepovedali veroučne ure. Otroci so marsikje imeli verouk samo v mrzlih prostorih cerkve.

Zaslišanja so se nadaljevala vse do konca leta 1962. Kljub temu je imel dobre stike z duhovniki in tudi verniki svoje škofije. Poslušalce je osvajal z slikovito ljudsko govorico, skrbel je za lepo slovensko besedo. Bil je trdna skala svojim vernikom. Dobri pastir – pričevalec Kristusovega evangelija. Mučenec je ostal vse do svoje prezgodnje smrti 7. julija 1963. Duhovniki in laiki so se v njegovi družbi počutili prijetno in varno.

Ob praznovanju petsto letnice škofijskega sedeža, v letu 1961 povzdignil škofijo v nadškofijo, papež Janez XXIII, in škofa Vovka v nadškofa. Prvi je nadškofa sprejel Miha Marinko 2. marca 1962 in to je bilo iz državne strani prvo priznanje nadškofa in vernih, ki živijo na tem ozemlju. Na poseben način je tudi nadškof Vovk  izrazil v svojem govoru  9.9. 1962 ob praznovanju nadškofije: V petsto letih se je marsikaj spremenilo, družbeni in politični razvoj je šel svojo pot in se je slednji pri nas ločil od Cerkve. Ob tej cerkveni slovesnosti bi rad poudaril, kako zelo želimo, da bi taka ločitev  ne pomenila sovražnega  razmerja, da bi namreč mogli vedno najti pot prav ega sožitja. Še zmeraj smo z vso dušo prepričani, da je samo globoko etično oblikovani človek, zanesljiv in dober državljan in koristen ud družbe. Ko smo torej zvesti sinovi Cerkve, zato ker hočemo biti moralno visoki ljudje in kristjani, hočemo biti hkrati dobri državljani in koristni sodobni družbi. Papež Janez XXIII je škofa Vovka imenoval za  svetovalca za kler in ga povabil na II vatikanski koncil.

Praznovanje 30 obletnice Slovenije v katoliški Cerkvi v Sloveniji.

1/ Na 123 seji so škofje sklenili in sprejeli sklepe ob 30 obletnici slovenske samostojnosti:

• Vsaka župnija naj daruje sv. mašo za domovino
• Župniki naj pri maši blagoslovijo slovensko zastavo
• Po sveti maši naj sledi kulturni program
• Verniki naj se pridružijo molitvi in postu za domovino /21. 6. – 22.6. ob 18 uri/.
• Molitev naj se moli tudi po družinah za domovino
• V četrtek 24.6. naj se po vseh žup. cerkvah ob 18 uri zvoni v čast 30 obletnice samostojnosti in neodvisnosti.

 

VABILO – V naši župniji bomo darovali sv. mašo za domovino v sredo 23.6. ob 20 uri. Pri maši bo sodeloval mešani pevski zbor sv. Cirila in Metoda, sodelovali bodo tudi bralci z uvodi, nagovor, prošnje za domovino po maši, če bo primerno vreme bomo zunaj blagoslovili zastavo in pripravili krajši kulturni program z slovenskimi pesmimi. Vabljeni vsi, ki v srcu dobro mislimo in dobro želimo domovini in vsem, ki prebivajo v naši domovini.

 

Vabljeni k enourni molitvi pred Najsvetejšim, za domovino, v torek ob 20 ure do 21 ure v župnijski cerkvi. Naj Bog blagoslavlja našo domovino in vse njene prebivalce.

 

Godovi in mašni nameni 21.6. – 27.6. 2021

pon. Alojzij……..za + Ana Škrjanc, 7 dan, ob 20 uri

tor. Pavlin………za + Frančiška Oven, obl. ob 19 uri  Gum.

sre. Jožef……….za domovino, ob 20 uri

čet.  R.J. K………za+ Alojzij Švigelj, ob 20 uri

pet.  Doroteja……za + Srečko Zupančič, ob 20 uri

sob.  Ciril……….za + Petra Muller, obl. ob 20 uri

ned.  13n.m.l……ob 8 uri za žive in mrtve farane

ob 10 uri za + Hiti Franc

 

Imamo na razpolago še nekaj slik in tudi spričeval. V tedniku Družina preberite – Katoličani osamosvojitveni steber.