Oznanila župnije Škofljica, 17.10.2021

 

OB  PRAZNOVANJIH  ŽUPNIJE

Priprava na posvetitev cerkve

V sklop duhovne priprave spadajo najprej obiski sosednjih župnikov iz Iga, Rudnika in Šmarja Sap, ki se z današnjo nedeljo zaključijo. Hvaležni smo sosedom.

V zadnjem tednu pred slovesnostjo pa se ta duhovna priprava zgosti na tri zaporedne dni. Čeprav boste  imeli delo tako doma z pripravo na obisk gostov, kakor morda v pripravi cerkve, prosim, da bi to ne bila ovira za udeležbo pri tri dnevnici, razen, če je drugače res nujno. Brez te naše skupne priprave bodo vse naše zunanje priprave brez Duha, brez pravega notranjega veselja…

V soboto bo v Lanišču sv. maša z pridigo in spovedovanjem. Nato se bomo vsi od tam napoti peš na Škofljico. Ob 19 uri bo  pri novi cerkvi na Škofljici slovesna akademija. Zbrali se bomo zunaj ob pripravljenem Marijinem kipu, ob pesmi in prenosu kipa se bomo vsi zbrali v cerkvi in Marijin kip postavili na mesto stalne umestitve…

Prav vse lepo vabim, da bi z navdušenim sodelovanjem v petju, molitvah, odgovorih…pokazali našo vero in hvaležnost Bogu, da smo dočakali ta dan.  Sveta maša se bo darovala za vse dobrotnike žive in mrtve, za kar tudi mi zavzeto molimo.

                                                    /Peter Kvaternik za dan posvečenja/.

Župnijska cerkev za 10 obletnico župnije

Na tem mestu se zahvaljujem prav vsem, ki so kakorkoli  po svojih močeh pomagali uresničiti našo dolgotrajno željo po župnijski cerkvi in doživeti ta pomembni mejnik v življenju naše župnije. Ne mogoče mi je našteti vse, ki so sodeloval pri gradnji vse od prvih začetkov pa do danes z delom ali svojimi darovi. Tudi bi jih zato ne mogel pravilno in pravično  razporediti po vrsti, zato raje tega nae poskušam, ampak se prisrčno zahvalim vsem skupaj.

Naj bo vsem v spomin in trajno zavest zapisano toplo občutje, da smo z graditvijo tega svetišča napravili nekaj lepega za Boga, za župnijo, za ves slovenski narod in prihodnje rodove

                                                          /Peter Kvaternik župnik/

V teh 25 letih je bilo veliko sodelovanja duhovnika z laiki in laikov z duhovnikom. Tu ne gre samo za tisto obvezno sodelovanje ob podeljevanju zakramentov ali obhajanju sv. daritve, temveč tudi za mnoga druga srečanja župnijskih in med župnijskih skupin – ključarji, pevci, ministranti, pritrkovalci, zakonci, z otroci pri oratoriju, z molitveno skupino, s starejšimi, skavti, z raznimi skupinami pri ŽPS s starši ob vzgojnih urah, s predavatelji, z mladimi, z romarji, z jasličarji… in še z mnogimi drugimi skupinami župnijskega občestva. Župnija polno živi le takrat, če je dejavna v vseh treh  delovanjih – poslanstvih – oznanjevanju, bogoslužju in karitativni dejavnosti. Župnija prihodnosti ne bo mogla živeti – sloneti samo na delu župnika temveč na čim večjem sodelovanju večjega števila laiških sodelavcev…

                                                     /Jože Tominc, župnik/

Tedenska srečanja na pevskih vajah so med nami spletla prave prijateljske vezi. Nekaj sedanjih pevcev poje že ves čas, nekateri pa so že odšli po večno plačilo v nebeško kraljestvo. Starejši pevci vedo veliko povedati o prvih letih delovanja zbora, ko s še prepevali v laniški in gumniški cerkvi…

                                                              /Helena Tomšič, pevka/

Želim, da bi živeli dejavno medsebojno pomoč in sodelovanje vseh, da bi vsak na svoj način pomagal  graditi župnijo, da bi bili odprti za vsakega človeka in za vse dobro.              /župnik Jože/

SVETI NA SLOVENSKEM

Cvetana Priol

(1922 – 1973)

Njeno trpljenje in ljubezen

Bolezen jo je za tri mesece priklenila na posteljo. V svoj dnevnik je zapisala: »Žrtev življenja – sedaj vem kaj to pomeni. Študij žrtvovati – čas, leta, izpite. En mesec sem smrti gledala v oči, sedaj se je nikdar več ne bom bala, prehoda v večnost – združenja z Bogom. Sveto olje so mi prinesli. Takrat sem do konca razumela, kaka tolažba je biti katoličan, biti član Cerkve. Hočem se žrtvovati za Cerkev«. /18.6. 1947/

V letu 1948 je Cvetana morala za 7 mesecev zopet v bolnišnico. »Nepričakovani dar« je bila tuberkuloza, kakor bolezen sama imenuje. Bila je v zdravilišču Topolščica. Celotno strežno osebje je prevzel njen optimizem in dobra volja, ki jo je prinašala z svojim nasmehom in pesmijo med bolnike. Ko je prišla po sedmih mesecih domov je zapisala v svoj dnevnik, v svoji predanosti je zapisala: »Moj Gospod, daj mi trpljenja, kolikor hočeš, brez tolažbe, a ostani vedno pri meni in bodi ti vsa moja ljubezen in vsa moja moč in moje edino hrepenenje, ki bo utelešeno šele v večnosti.

Središče Cvetaninega duhovnega življenja je bil Kristus, navzoč pod podobo kruha in vina v presveti evharistiji. Ob hudi bolezni ni mogla k maši, tudi v takem času je imela nerazumljiv optimizem in vedrino, ki jo je izžarevala v svojo okolico, kljub strahotnemu trpljenju, ki ga je doživljala, je črpala iz obhajila. To je Cvetana lepo izpovedala v pesmi Kralj neba: »Kralj neba je na oltarju, nežno k sebi vabi me, z milostjo me bo osrečil, dal mi bo zaklade vse…

Naslednja postaja Cvetaninega križevega pota je bila, da se je tuberkuloza s pljuč preselila na kosti. Operirali so ji kolk in jo dali za 6 mesecev v mavec. V tem času je doživljala hude notranje preizkušnje. V tej stiski je zapisala: »Mrak in noč. In solze in solze. Kričim, da si Strašni, Grozni Bog. Ti veš, kaka strahota je to zame /19.10. 1950/. V letu 1951 so jo zdravniki poslali na zdravljenje v Rovinj, v bolnico za kostne bolezni. Tu je naletela še na eno težavo, do vratu so ji dali mavec in duhovnik ni mogel priti k njej.

NCNG  + Marija Šimc

Bog je gospodar življenja in smrti. Bog kliče človeka k življenju. Vse življenje prihaja iz božje moči in ljubezni. K temu se pridružujejo tudi: hči Stanka z družino, Ilovarjevi iz Škovca in Jurmanovi iz Gumnišča. Hvala vsem molivcem in darovalcem za maše in za cerkev.

Misijonska nedelja 2021

Papež Frančišek si je za letošnje geslo misijonske nedelje izbral misel iz Apostolskih del: »Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala.« (Apd. 4,20). Papež si želi  navzven odprto on pogumno Cerkev. Usmerja nas v delovanje. V tem tednu bomo nekaj več slišali o našem + misijonarju Mihu Drevenšku. Veselil se je oznanjevanja, veselil se je napredka, veselil se je dela v božjem vinogradu. Ko so ga preganjali, ker je oblast opozarjal na koruptivna dela je večkrat izrekel besede: »Kaj mi pa morejo – vse kar delam, delam za Boga . Besede našega nadškofa Stanislava pa so: »naj nas misijonarji naučijo misijonariti. Kako mi misijonarimo v naših družinah, našem kraju med našimi prijatelji?

Pogosto majhna reč veliko velja /Slomšek/

Vstopamo v 22. leto branja za Slomškovo bralno priznanje. Knjiga je tudi danes ostala varno in prijetno zatočišče. Postavlja nam nove izzive za naše vsakdanje izbire. K branju vabimo ne samo veroučence temveč tudi odrasle. Vzemimo si misel Slomška: »Le kaj pametnega si izvolite, da ne boste časa in denarja izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili.«

Godovi in mašni nameni 18.10. – 24.10.2021

pon.  Luka…………za + Marija Šimc, 7 dan, ob 18 uri

tor.    Pavel…………za + Martina Nebec, ob 7.3o zj.

sre. Vendelin…….v čast MB za zdravje, ob 15.3o dom

                                  za ++ starše Gajšek, ob 18 uri

čet.   Uršula…………za sosesko Lanišče, ob 18 uri

                                  za + Rafaela Ramovš, Gum. ob 19 uri

pet.   Janez Pavel……za + Stane Pečjak, ob 18 uri

sob.  Janez ………….za + Marija Goršič, ob 18 uri

ned.  misijonska ……ob 8 uri za žive in mrtve farane

                             ob 10 uri za častilce in dobrotnike – Lanišče

Naj nas praznična nedelja pritegne v cerkev sv. Uršule v Lanišču ob 10 uri.  Prosi pri Bogu za našo sosesko. Vabljene tudi mlade družine iz te soseske. Iščimo stike s prijatelji!

V četrek vse, ki pripadate soseski Lanišče, vabljeni, da pridete napraznik k maši. Ne iščimo praznih izgovorov. Pripadamo soseski in skupnosti kristjanov.

V nedeljo boste svoj dar namenili za misijone po svetu. Hvala.

Prosim, da veroučenci poravnajo za veroučne knjige in zvezke. Hvala.

Prijavite otroke za krst.