Oznanila župnije Škofljica, 28.11.2021
NAŠ ADVENT
So stvari mimo katerih ne moremo kar brez misli in dela za spremembo. To je tudi čas adventa. Ta čas je za nas kristjane čas pričakovanja Jezusovega prihoda v našo sredino. Res je, da je Kristus že prišel na svet , ko se je utelesil po devici Mariji in se rodil v hlevu pri Betlehemu, na to pa se moramo tudi mi sami pripravljati, da bo njegov prihod zaznamoval tudi naše življenje. To pa ne samo tako, da bomo zgodovinsko ali samo praznično praznovali njegov prihod na svet pred dva tisoč leti temveč, da ga bomo sami sprejeli na poti našega življenja. Sprejeli ga bomo v drugem, v sodelovanju z Cerkvijo, ki deli zakramente, z družino, ki živi ljubezen, z bratom, ki mu bomo podali roko, z starši, ki so ostareli in potrebujejo našo pomoč, z otrokom, ko bom šel z njim v cerkev, ko bomo skupaj molili, ko bomo skupaj preživljali adventni čas ob soju svečk, ko bomo mladim spregovoril o ljubezni, ki jo Prihajajoči prinaša na svet. Advent ni čas brezdelja, temveč čas, ko se pripravljamo na nekoga ki prihaja.
O tem pričakovanju in prihodu pa nam veliko govori tudi vsakodnevna božja beseda pri bogoslužju. Prvi dnevi adventnega
bogoslužja poudarjajo misel, da Bog naklanja odrešenje kot nezaslužen dar, je pa tudi nakazano, da je tudi s človekove strani potrebno sodelovanje – odprtost za Boga.
Ne smemo se tako zaplesti v svetne stvari, da bi gledali samo, kaj se bo zgodilo v tem mesecu, v vrvežu sveta, do novega leta. Nevarnost je, da nas prevzame blišč tega sveta, da bo šel ta čas hrepenenja po božjem mimo nas, da bodo naša vrata našega Betlehema zaprta, kakor so jih zapirali Betlehemci, ko sta na njih trkala Marija in Jožef. Niso slišali trkanja, ker so bili bolj vznemirjeni od drugih stvari – denarja, slave, nemira, časti, komodnosti, tujcev…
Potrebno si bo vzeti čas! Le v tihoti bomo lahko slišali glas tistega, ki prihaja. Doma se dogovorimo, ob kakšni uri se lahko kot družina zberemo skupaj in nekaj časa preživimo v povezanosti med seboj. Ta povezanost naj ne bo samo v tihoti, temveč se družina zbere k prijetnemu pogovoru, branju sv. Pisma ali knjige leto svetnikov, ali pa tudi kakšen primerne revije verskega značaja. O temi se tudi lahko pogovorite z mladimi. Kljub temu je lahko večer zelo razgiban, bogat v različnih stvareh in tudi različnih molitvah. Naj bo v sodelovanje vpet vsak član družine vključen po svojih sposobnostih in željah. Pri vsem tem pokažimo veliko iznajdljivost, kakor jo pokažemo za vse druge stvari. Ne mislimo pri tem, samo nekaj bomo na hitro zmolili. pa bo dobro. Ne zavajajmo ne sebe, ne drugih.
Tudi letos bomo imeli lepo priložnost , da bomo Marijo »popotnico« sprejeli na svoj dom. To je star običaj in ima v sebi veliko simbolike in duhovnega naboja za vse, ki se takega srečanja udeležijo. Ko se odločite kdaj bo Marija »obiskala« vaš dom, če je le mogoče povabite tudi bližnje. /Danes je dobro – potrebno upoštevati tudi PCT/. Zapojemo ali prisluhnemo kakšni Marijini pesmi, preberemo odlomek iz sv. Pisma, povemo svoje prošnje, ali pa zmolimo skupaj kakšno desetko rožnega venca. Naj bo naše prošnja usmerjena v duhovno in telesno zdravje našega naroda.
Ustavimo se tudi v pripravi jaslic za dom. Tudi to dejanje je zelo pomembno in potrebno, še posebej, če so v družini majhni otroci.
SVETI NA SLOVENSKEM
Andrej Majcen
(1904 – 1999)
»Po milosti božji sem to, kar sem.«
Pri Majcnovem misijonskem delu je izstopalo posebej spoštovanje vsakega človeka brez izjem. Po don Boskovem zgledu je Majcen v vsakem človeku gledal osebo, ki jo je Bog ustvaril. Ko je zapustil Kitajsko je s svojimi besedami izrazil koncept svojega dela v Vietnamu: »Delajmo dokler je dan, v zaupanju na Božjo pomoč. Po izgonu iz Kitajske 25.8. 1951 se je Majcen in tudi drugi misijonarji, ki so bili izgnani umaknil najprej v Honkong. Konec septembra 1952 pa so ga predstojniki poslali v Macau v sirotišnico s 550 sirotami. S tem se začenja drugo pomembno obdobje Majcnovega delovanja v misijonih. Ob prihodu v Hanoj, ga je škof Seitz vprašal, če ima seboj kaj denarja. Ko mu je Majcen odgovoril da ima pet dolarjev za taksi mu je škof odvrnil: »In vi mislite prevzeti 550 fantov, ki nič ne plačajo in jih s petimi dolarji vzdrževati?«
Prišli so vojni časi za Vietnam. Med seboj so se bojevali, v to vojno so posegli Kitajci in Američani. ZDA so se leta 1973 umaknile iz te vojne in leta 1975 je bil celoten Vietnam zopet združen v državo – imenovano Socialistična Republika Vietnam. Seveda je vse to šlo pod Kitajsko oblast.
V teh zaostrenih razmerah je Majcen začel delovati v oktobru 1952 v kraju Chuk Lam pri Hanoju. Že prvo noč je doživel ragljanje strojnic. Tu se je srečal z več kot 100 sirotami. Majcen je moral poskrbeti za celotno oskrbo teh sirot. Za hrano in vzgojo. Po končanem šolanju pa je za njih iskal tudi zaposlitev. Privzel si je Don Boskovo vodilo: Kdor je z ubogo mladino, temu gotovo Bog pomaga. Vsi smo eno, vsi smo enaki. Skrbel je tudi za nove duhovne poklice v samem Vietnamu. Končno so tudi njemu samemu Majcnu državne oblasti priznale njegovo delo in delo družbe sv. Janez Bosca.
Od maja 1958 do maja 1959 je bil Majcen na obisku v domovini. Obiskal je svoje domače in se seznanil z razmerami v domovini po drugi svetovni vojni. Ko je bil doma je dobil tudi nov potni list, saj je bil prejšnji in leta 1935 s katerim je odšel v misijone.
Marija trka na naša vrata in čaka, da odpremo njej in Jožefu.
NCNG + Ivan Grm
Okno, skozi katerega gledamo v večnost, je veselo oznanilo velikonočne skrivnosti. Ivana so se še spomnili Klunovi iz Nemške vasi pri Ribnici in sestrična iz Radovljice.
+ Janez Potokar
Žena Anica, sin Tomaž z družino, sestra Joža Groznik z družino iz Kanade, sestra Minka Zupančič, sestra Ana s Cikave, nečakinja Irena z družino, nečakinja Mateja z družino, družina Cimerman, mešani pevski zbor sv. Cirila in Metoda – Škofljica, družina Marinčič, Peter in Marija Tomažič, Sandi in Helena Novak, Pavel in Ivica Repar, Ana in Anton Trtnik, Alojzij Goršič z družino, Franc Skubic z družino, Jože Gruden z družino, Peter in Karmen Tomažič, Simon in Mojca Bratina z družino, Repar Joža, Boža Skubic, Slak Marija in Lojze, Brezinškovi iz Lanišča, Darinka Lenič, Martinovi iz Lanišča, Boštjan Repar z družino in družina Žužek.
Zakoreninjeni smo v tej zemlji, a vendar nas to božje sonce kliče iz nje, da bi vzklili, vzcveteli in obrodili sad za večnost. Hvala vsem!
Adventni koledar za veroučence – Misijonar veselja
Otrokom iz nižjih razredov pomagajmo, višji pa celo lahko prevzamejo nalogo za celo družino skupaj. Najprej preberemo odlomek iz sv. Pisma. Pripravimo adventni venček in prižgemo svečko in pripravimo škatlico za darove. Vsak večer preberemo eno zgodbo in pobarvamo klobuček z zeleno barvo – flumastrom. Naredimo to iz ljubezni do Jezusa.
Adventni venčki so na razpolago tudi v cerkvi.
V decembru čistijo cerkev – Zalog in Glinek
Godovi in mašni nameni 29.11. – 5.12. 2021
pon. Filomen………za + Janez Potokar, 7 dan, ob 18 uri
tor. Andrej…………v čast MB za zdravje, ob 7.3o zj.
sre. Karel………….za + Helena Gruden, 7 dan, ob 18 uri
čet. Kromacij…….za ++ Anžič, ob 18 uri
za + Leopold in Ana Marinči, obl. 19Gum
pet. Frančišek…….za + Cecilija Pincolič, ob 18 uri
sob. Janez………..ob 7.3o za duhovne in red. pok.
ob 18 uri za + Marić Ivka in Mato
Ned. 2 adv……….ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za ++ Repar iz Lanišča
