Nagovor jasličarjev
Polnoč je. In Božič je tu. Novorojeno božje dete je tu. Čakali smo ga. In se pripravljali nanj. Zdaj so tu jaslice. Tu spredaj. Da jih lahko vsak vidi.
Najvišje je angel, ki je rekel pastirjem: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod.«
Angeli so glasniki in prihajajo iz nebes. V angele kristjani verujemo. To vero vsako nedeljo izpovedujemo, ko molimo Vero: Verujem v enega Boga,
Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje, vseh vidnih in nevidnih stvari.
Že od otroških let se radi priporočamo svojemu angelu varuhu. Angel varuh skrbi za to, kar je svetega v človeku, kar je najlepšega v človeku in kar je čistega v človeku. Nam pomaga, da ne bi umazali duše. Nam pomaga, da delamo dobro in se varujemo, da bi delali slabo. Nam daje dobre nasvete. Nas tolaži. Nas varuje pred nevarnostmi.
Pastirji so postavljeni malo nižje. Prenočujejo na prostem. Pazijo na čredo. Noč je in oni so budni. »Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala«, beremo v Svetem pismu. Ker so bili budni, so slišali Gospodovega angela. Pastirji predstavljajo uboge. Predstavljajo preproste ljudi. Zato se je Jezus lahko naselil med njimi. Ker Bog ne gleda na zunanjost, ampak v srce. Smo tudi mi ubogi, preprosti in majhni, kot pastirji, ki so hitro odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete? Bomo tudi mi prišli čisto blizu jaslic? Se bomo zazrli v božje Dete prav od blizu?
Sveta družina je čisto spodaj. Na zemlji. Saj se je Bog sklonil iz nebes na Zemljo. K nam. K meni in k tebi. Nebo se je približalo Zemlji. V tej božični noči to čutimo. Čutimo, da smo mi to ljudstvo, ki smo hodili v temi. Da smo mi to ljudstvo, ki je zagledalo veliko luč. In da je prav nad nami zasvetila luč.
Sveta družina: Jezus, ki je položen v jasli, Marija, ki je vse besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu in sveti Jožef, tik ob Jezusu in blizu Mariji. Mož, ki se ne prestraši, se ne skrije, mož, ki je zvest in ne pobegne. Je potrpežljiv in poskrbi za varnost svete družine.
Sveti Jožef je v Svetem pismu omenjen 14 x in prav nikoli niso zapisane njegove besede: besede, ki jih je izrekel Jezusu, Mariji, sosedom, sorodnikom, prijateljem.
So pa zapisana njegova dejanja, njegova življenjska drža. Kaj beremo o njem v Svetem pismu? Da je bil pravičen. Bil je tudi človek tišine. Znal je molčati, znal je premišljevati in znal je razločevati. In takšni bi morali biti mi, takšni bi morali biti vsi ljudje: pravični! Znati bi morali molčati, kadar je treba molčati. Znati bi morali dobro premisliti, preden kaj storimo in prositi Boga pri odločanju, pri razločevanju med dobrim in slabim.
- decembra se je zaključilo leto posvečeno sv. Jožefu. Ob oknu, na levi strani cerkve si lahko pobliže pogledamo prizore iz življenja sv. Jožefa, ki nas uči in nagovarja s svojim življenjem, predvsem z zgledom. Naj nas nagovorijo slike, naj nas nagovorijo svetopisemski odlomki, zapisani na svitkih:
– … njen mož je bil pravičen …
– … Jožef, Davidov sin ne boj se vzeti k sebi Marije …
– … tudi Jožef je šel iz Galileje …
– … našli so Marijo, Jožefa in dete …
– … Gospodov angel se je prikazal Jožefu v sanjah …
Kot vemo, je bil sveti Jožef po poklicu tesar in zato so nam letošnje jaslice prinesle tudi vonj po lesu in vonj po sv. Jožefu, ki naj nas nagovarja tudi v tej sveti noči in naj bo naš priprošnjik še naprej v nemogočih zadevah, zavetnik krščanskih družin, predvsem očetov in nenazadnje priprošnjik za srečno zadnjo uro.
Pred ambonom imamo zapisane besede iz stare zaveze, preroka Izaija: Kajti Dete nam je rojeno, Sin nam je dan …
Dragi župljani: Sin nam je dan! Odrešenik nam je dan! Sprejmimo ga!
