Oznanila župnije Škofljica, 23.1.2022

OD BRALCA DO PRIČEVALCA

Duh je srčika življenja in če je duh zdrav, je zdravo tudi telo. Zakaj je začelo propadati rimsko cesarstvo? Ne zaradi porazov n bojišču, ne zaradi finančnega poloma ali premajhne produktivnosti, ampak zato, ker so bili ljudje pijani od udobja. »Dajte nam kruha, dajte nam iger«, so kričali po rimskih ulicah. Propadli so duhovno, zato je propadlo tudi cesarstvo. Judovska vzgoje je bila prvenstveno svetopisemska. Otrok je tako rekoč z materinim mlekom pil Sveto pismo. Ko je bil star pet let, se je moral naučiti, nekaj njegovih izrekov na pamet. Otrok ima svež spomin, zato je moral znati vse, kar vsebuje peta Mojzesova knjiga v petem in šestem poglavju. Tam pripoveduje sv. pisatelj, kako je Bog dal deset božjih zapovedi in katera je največja zapoved. Ko je bil star šest let, je moral znati na pamet veliki halell. To je skupina psalmov, ki se zaključijo z vzklikom aleluja (Ps 113 — 118) in so jih peli po družinah ob večjih praznikih, posebno pa pri velikonočni večerji. Sest let starega so starši dali v vinograd. Tako se imenoval »otroški vrtec«, ki ga je imela vsaka shodnica. Zanj se je začela »mala šola«, kjer se je naučil nekaj pomembnejših obdobij narodne zgodovine.

Z dvanajstim letom je postal bar micva — sin poslušnosti in začel spolnjevati postavo. Tako gre tudi dvanajstletni Jezus v Jeruzalem k velikonočnim praznikom (prim. Lk 2,41-52). Kakor zgodnja mladost, tako je bilo vse njegovo nadaljnje življenje posvečeno poznavanju Svetega pisma. Starši so bili njegovi poglavitni verski vzgojitelji. Pri verski vzgoji je imela, družina pomembnejšo vlogo kot shodnica. Oče je bil nekakšen hišni duhovnik in otrokom pojasnjeval pomen praznikov in verskih navad. Judje niso zamudili nobene priložnosti, da ne bi seznanili otrok z deli, ki jih je Bog storil v korist njihovega naroda. Posebno zapovedi, da je en sam Bog, in da se nenehno zavzema za vsakega izmed njih, niso smeli nikoli pozabiti. »Zabičuj svojim otrokom in govori o zapovedih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po poti, ko se ulegaš ali ko vstajaš« (Mojz 6,7), naroča Bog Izraelcem. In da bi trajno mislili na Boga in spolnjevali njegove zapovedi, so si privezovali na čelo in nad komolec leve roke molitvena jermena, filakterija, na katerih je bila izpisana prva in največja zapoved: »Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in vso dušo in vso močjo« (Mojz 6,5). Na čelo so ga privezovali zato, da bi trajno mislili nanjo, na komolec leve roje pa zato, da bi jo z ljubeznijo izpolnjevali, ker je tako napisna prišla v neposredno bližino srca, središča ljubezni. S tako vzgojo se je Izrael razvil v zdrav in odporen narod. To se je najbolj kazalo v urejenem, naravnost vzornem družinskem življenju. Njihove družine so bile zdrave in številne. To so opazili tudi pogani. V Svetem pismu so črpali moč posebno v življenjskih nesrečah. Ta vera je bila zanj vir nezlomljive moči in vzdržljivosti. Od kod temu ljudstvu moč, da je preživelo tako burna obdobja svoje zgodovine? Od kod moč, da se je raztepeno po vsem svetu po skoraj dva tisoč letih vrnilo v svojo domovino in jo iz ruševin obnovilo (1948), tako kot suha trava ozeleni po blagodejnem dežju? Od kod moč, da kljubuje tolikim sovražnikom in se upa kot mali David postaviti po robu Goljatu, se pravi današnjim supersilam Kitajski, Rusiji, Ameriki. Na vse to je več odgovorov. Upoštevati moramo moč, ki jo je narod črpal iz modrosti Svetega pisma. Spoznali so: »Gospod je moja moč in moja rešitev« (Ps 118).. Ne poznati samo Sv. pismo temveč iti z Njim skozi življenje.

BOŽJI SLUŽABNIKI NA SLOVENSKEM Anton Strle /1915 — 2003/

»Povsod Boga« Profesor Anton Strle je deloval v raznih slovenskih, jugoslovanskih in tudi mednarodnih inštitucijah. Papež Pavel VI ga je imenoval za svojega častnega prelata. Sodeloval je tudi pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. V akademskem letu 1985/86 se je profesor Strle upokojil. Nato pa se je še bolj intenzivno posvetil lektoriranju knjig, slovenskemu jeziku in spovednici v cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Najbolj je cenil svojo knjigo Skrivnost Boga /1977/.

Strletova duhovna podoba

Božji služabnik Anton Strle je bil najprej mož vere. To ga je najgloblje zaznamovalo. Vse kar je povedal je prihajalo iz njegove vere. Za Strleta je bila vsebina vere skrivnost Boga, ki se nam odkriva in podarja v Jezusu Kristusu. Veliko je o veri razmišljal, veliko pisal, predvsem pa je iz svoje vere živel. Teologija, ki ne vodi k svetosti, je kot nerodovitno drevo. Ne dosega svojega namena. Držal se je tudi besed — misli sv. Bernarda: »Brez molitve ni teologije. V svoji oporoki, datirani 12.marca 1974, je zapisal: »Po Marijinih rokah se vsega darujem Jezusu Kristusu, da bom potrpežljivo nosil svoj križ vse dni življenja — to je po vseh vodilih življenja moje zadnje vodilo.«

Poslanstvo krasilcev cerkve

V vseh časih in rodovih, kulturah in religijah je bilo in ostaja cvetje nenehni človekov spremljevalec, še posebej, ko se je človek obračal k »presežnemu« oziroma k Bogu. Različne religije so dajale cvetju različne alegorična vsebine, mu pripisovale lepoto in ga povezovale z božanstvi in njim v spomin prirejale praznovanje s cvetjem. Pri krašenju in čiščenju so sodelovali od 3.7.21 — 15.10. 2021 Brglez Mojca, Brglez Petra, Iskra Andrej, Iskra Anže, Iskra Jožica, Iskra Andrej, Tilen, Jožica, Tina in Janez Marucelj, Marjan Marucelj, Lara, Andreja in Marko Štrus, Jože Žvab, Darja Škerjanc, Klara, Tina, Janez Marucelj, Brglez Slavko, Mojca, Petra, Rok, družine Treven, Švigelj, Poje, Travičič, Goršič Lojze, Marija, Rok, Kovačič Andrej, Martina, Anže, Manca, Škufca Jožica in hči Jožica, Treven Rok, Brglez Rok, Kraškovic Marija — cvetje, Mehlin Janez daroval klopi in mizo za pod trto, Zgonec martina, Rigler Stanka, Rigler Janez, Goršič Minka, Goršič Janez, Šeme Marija, Šeme Alojz, Hafner Mile, Gruden Pavla, Gabrijel Janka, Bozja Stane, Bozja Mojca, Martinc Maja, Janez, Martinec Jelka, Ivan, Štaba Ivan, Križman Julka, Martin maja, Janez, Martinec Jelka, Ivan, Križman Julka, Mušič Fani, Anton, Hranjec Nada, Jurkovič Dragica…se nadaljuje!

NCNG + Ana Marija Skol

Čemu nas je Bog ustvaril? Ustvaril nas je, da bi ga spoznavali, ljubili, mu služili in potem z njim večno živeli v nebesih. Ob smrti so darovali za sv. maše in za potrebe cerkve: družina Volkar, Vavptovi, Jožica Javornik, Jože Anžlovar, Majda Ratko, Erna Boh, Marinka Hrovat in Zajc Marija. Hvala vsem darovalcem, pokojni pa večni mir in veselje v Bogu.

Revija Mavrica praznuje 50 let

Januarja 1972 je izšla prva številka Mavrice. Z njo so rasle generacije otrok. Pomagala je pri verski vzgoji. Pripravili smo ponudbo, da predstavimo Mavrico širšemu krogu. Pri mašah jo posredujte staršem, botrom starim staršem. Dobili boste gratis ▪ Mavrico, zabavnik in frizbi. Prinaša zabavne vsebine Veliko zaleže tudi vaša beseda.

Zavod sv. Stanislava — gimnazija — osnovna šola

Starše naprošamo, da obiščete spletne strani, kjer boste prejeli vse informacije. Dan odprtih vrat bo na daljavo 29.1. 2022 ob 9 uri. Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani vpis.stanislav.si. Informativna dneva na daljavo bosta v petek 11 in v soboto 12 februarja od 9 do 15 ure. Za dijaški dom si oglejte spletno stran jfg.stanislav.si. Že sprejemajo za prihodnje leto. Lepo vabljeni na spletne strani.

Nedelja sv. Pisma /23.1. 2022/

Jezusov učenec je povabljen, da od poslušanja ali branja božje besede stopi na pot oznanjevalca. Geslo prihajajoče nedelje Božje besede bi tako lahko ubesedili tudi s sloganom: Od branja do oznanjevanja, od bralca do pričevalca

Godovi in mašni nameni 24.1. — 30.1. 2022

pon. Frančišek…za + Ana Škrjanc, ob 18 uri

tor. Pavel ..za + Frančiška Možina, ob 7.3o zj.

sr. Timotej za + Ana Ferbežar, ob 18 uri

čet. Angela za + A. Zupančič, pogrebna, ob 18 uri

za + Ciril Gale,ob 19 uri na Gum

pet. Tomaž .za + Lucija Bedenčič, obl. ob 18 uri

sob. Valerij za + Franc Tomšič, 7 dan, ob 18 uri

ned. 4 n.m.1 ob 8 uri za žive in mrtve farane ob 10 uri za + Martinc Ciril