Oznanila župnije Škofljica, 6.2.2022
PISMO BOLNIKOM
Težko je razumeti Jezusove blagre. Zdijo se kot besede z drugega sveta, kot nekaj, kar v našem svetu preprosto ne deluje. »Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste« (Lk 6,21). Človek, ki živi v svetu, kjer nekaj šteje samo zmaga, dosežek, priznanje, ne vidi pa razloga, zakaj bi bilo dobro biti šibek, lačen, ubog. Ne samo takrat, ko nam nič ne manjka ampak tudi takrat, ko je težko poslušati, ko je človek tudi sam ubog, lačen, objokan, osovražen, izobčen, vse to so bolezni, ki zadenejo človeka uboštvo, lakota, samota…
Težava je namreč v tem, da šibki, ubogi, bolni nočemo biti. To razumemo kot nekaj slabega, da nas je Bog zapustil, kar si v življenju goreče želimo. Blagri nam oznanjajo boljše resničnosti, ki se bo zgodila v nebesih. Marsikomu to zveni kot cenena tolažba, češ saj bo nekoč bolje. Ne vemo kako bi drugače odgovorili človeku, ki se je znašel v stiski.
Jezus je drugačen od drugih. Njegovi blagri so sedanjost. Jezus začne z vsem prepričanjem: »Blagor vam ubogi, kajti vaše je božje kraljestvo.«
Preden Jezus spregovori o blagrih evangelist Luka zapiše: »da je bila ob Njem velika množica učencev in veliko ljudstva. Prišli so, da bi ga poslušali in da bi jih ozdravil. Vsa množica se ga je skušala dotakniti, kajti iz njega je izhajala moč /Lk 6,19/. luka močno povezuje Jezusovo besedo in čudeže. Vse to pa je usmerjeno v pomoč. In ubogi so tisti, ki si želijo Jezusa. Zato tudi najdejo Jezusa, ga slišijo, se ga dotaknejo. Zavedajo se da je tam. Doživljajo, da niso sami. Lahko jim reče: »Blagor vam ubogi.« Ker imate Jezusa samo takšni. Po tej poti je Kristus vstopil v ta svet tedaj in danes – po poslušanju in dotikanju, po bližini. Tega si želimo vsi, ko smo ubogi, da je nekdo z nami, da čutimo njegovo bližino. Morda samo to. Da koga slišijo. Da se imajo koga dotakniti, se na koga nasloniti.
Ko se srečujem z bolniki in jim ne morem nič pomagati, ostajam nemočen in tako spoznavam, da je vse kar lahko naredim, da sem tam, da ne grem proč…, ostajam tam tak kot sem, tudi s svojo tišino, če nimam drugega. Potem pa prepustim svoje nemočne roke Bogu. Bog deluje predvsem tam, kjer je človekova nemoč.
Tako lahko razumemo kako nekaj velikega so Jezusovi bagri. Oznanjajo, da človek ni nikoli sam, tudi ko je obdan samo s tišino in šele tedaj začuti, ko je »ubog« še posebej začuti bližino Boga, njegovo ljubezen. To so tisti, ki se pustijo Bogu imeti radi, ki to ljubezen iščejo, ki jo potrebujejo. Zato pa moraš biti prav nemočen, ubog, neuspešen
Naša stiska je torej prostor za Boga
Naša človeška tema – iščemo Boga
ko smo ubogi in žalostni – si želimo bližine Boga
ko trpimo krivico in preganjanje – iščemo pravico Boga
ko smo sredi sovraštva – se borimo za mir Boga
se borimo seboj – si želimo Boga
takrat smo mu najbližje – takrat zaslutimo njegovo bližino
s svojim pomankanjem začutimo dotik Boga
ki ne boža vedno in ne razvaja
je pa vedno blizu.
Zato »Blagor nam«, kadar smo ubogi, Ker imamo takrat Boga
najbližje.
BOŽJI SLUŽABNIKI NA SLOVENSKEM
Anton Strle /1915 – 2003/
»Povsod Boga«
Veliko časa je namenil evharistiji, najprej kot Jezusovi daritvi na križu. Jezus pri maši obnavlja svojo daritev na nekrvav način. Pod podobama kruha in vina pa je Jezus med nami trajno navzoč. Kristjan, k živi svojo vero, začuti neustavljivo potrebo po tem kruhu življenja, ki ga povezuje z neizmerno božjo ljubeznijo. Vsak izmed nas bi se moral navzeti te božje dobrote. Ta dobrota pa nikakor ne pomeni, da naj bo kristjan brez hrbtenice, ne pomeni neznačajnosti ali da se prilagodimo okolici, samo, da imamo mir. Ta dobrota mora biti resnična, da želimo vsakemu dobro, vsakega spoštujemo, če je le moremo dati, narediti dobro. Tu ne smemo gledati na prepričanje nasprotnika, ne smemo pa zatajiti svoje vere. Jezusu moramo biti blizu tudi po notranje. Ko pridemo pred oltar naj nas prevzame duh žive vere, zavest da stojimo pred njim, ki je Kralj vseh kraljev in Gospod vseh gospodov. Naj o nas ne veljajo besede, kar je nekoč veljalo o Judih: »To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce pa je daleč od mene.«
Emanuel je dan in noč med nami, v naši sredi, prebiva med nami poln milosti in resnice, navaja nas k lepemu življenju, tolaži žalostne, krepi slabotne in vse, ki se mu bližajo, vzpodbuja k temu, da ga posnemamo…
NCNG + Anton Zupančič
Razlog našega upanja je tisti, ki živi in deluje v nas, ki je umrl in vstal, Kristus, ki je nekoč zaklical: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil.« /evangelij/
Ob smrti so darovali za sv. maše in za potrebe cerkve:
Karel Zupančič, Vinko Brodnik z družino, družina Cimerman, Ana Iskra z družino in Marija Krevs.
Vsem darovalcem se za sv. maše in za darove cerkve zahvaljujem. Bog Plačaj!
Zveličanja, ki nam ga daje Gospod, si nihče ne more zaslužiti. To zveličanje je njegovo odpuščanje in ljubezen do človeka. To je božji dar, kateremu so se osebno odprli…
Pomen krašenja bogoslužnih prostorov
Prvi kristjani niso krasili bogoslužnih prostorov, da ga ne bi povezovali z poganskim bogoslužjem. Vendar pa so tudi pokojne pokopavali na svojih vrtovih in jih krasili in tudi hodniki v katakombah so bili poslikani. Vrtove so povezovali z rajem. O tem govori tudi mučenka Perpetua, pred letom 203. Pozneje so bogoslužne prostore krasili tako, da so z rožami posipali tla in tako ustvarjali cvetoče preproge, ki so jih pozneje nadomestili z stalnimi mozaiki. Ti mozaiki so postali čudovit vrt – bogoslužnih prostorov. Nekaj podobnega imajo še danes maja po nekaterih italijanskih mestih – potresejo cvetlice po cestah.
Pri čiščenju cerkve so sodelovali od 18.12 –31.12. 2021
Kastelic Vida, Kastelic Terezija, Kastelic Veronika, Petra Fleten, Boh Irena, Javornik Simona, Kramberger Karmen, Briški Marta darovala za cvetje, Petra Fleten, Terezija Kastelic, Simona Javornik, Irena Boh, Nika Vidmar, Karmen Vidmar – Kramberger, Kutnar Janez, Nada Marinčič, Darja Gregorič, Klemen Kastelic, Matej Kastelic, Skubic Matej, Aleš Dolinšek, Uroš Kastelic, družina Turk, družina Filej, darovali za cvetje Skubic Anica, Kastelic Vida, Briški Marta, Golobič Darinka in Kočar Cirila. Vsem, ki ste pokazali ljubezen do božje hiše in do našega skupnega doma, se zahvaljujem. Dobri Bog vam bo poplačal vaše prizadevanje.
Prešernov dan – obhajamo 8.2. spomnimo se našega največjega pesnika. Napisal nam je čudovite pesmi. Koliko smo jih že prebrali? Prisluhnimo proslavi ob Prešernovem dnevu.
Izobesimo zastavo in izrazimo spoštovanje do Slovenije.
Revija Prijatelj – bogata po vsebini in lepih slikah. Lahko jo ponudimo tudi kot darilo trpečemu, preizkušenemu, bolnemu. Prinaša veliko koristnih nasvetov.
Godovi in mašni nameni 7.2. – 13.2. 2022
pon. Nivard………za + Pavla Skubic, ob 18 uri
tor. Hieronim……za + Helena Kontrec, ob 7.3o zj.
sre.Polona……….za + Anton Ferbežar, pog. ob 15 uri
za + Ana Skol, 30 dan, ob 18 uri
čet. Alojzij………za ++ Pešec, ob 18 uri
za + Leon Henigman, obl. ob 19 uri na Gum.
pet. LMB………..za + Alojzij Švigelj, ob 18 uri
sob. Feliks…….za + Anton in Ana Zupančič, 7 dan, ob 18 uri
ned. 6 n.m.l……ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 10 uri za + Jožef Kobetič, obl.
Na praznik svečnice se je poslovil od zemeljskega življenja Anton Ferbežar iz Klanca. Pogreb + Antona bo v sredo 9 februarja ob 15 uri z sv. mašo v župnijski cerkvi. Od njega se bomo lahko poslovili na dan pogreba od 13.3o naprej na našem pokopaliču. Po maši bo pogreb v Šmarju Sap. Za pokoj njegove duše bomo molili jutri ob 17.3o pred sv. mašo. Lepo vabljeni k molitvi.
Gimnazije vabijo k vpisu na njihove srednje šole. Tisti, ki končujete gimnazije pa ste vabljeni na Katiliški institut za ekonomijo, pravo, filozofijo in poslovne vede. Več zveste na referat@kat-inst.si in www.fppv.si
V tedniku Družina preberite o dveh prešernovih nagrajencih glasbeniku Cudermanu in slovenistu Gantarju.
Mnogi mladi želite skleniti krščanski zakon. Za to je ptreben tečej, ki bo potekal v samostanu Stična. Spored si oglejte na oglasni deski. Pogoj za udeležbo je PCt. Vabljeni
