Oznanila župnije Škofljica, 13.2.2022

 

UTVARA  ALI  STVARNOST

 

Sinoda – beseda, ki je danes ne moremo preslišati. Slišati jo je mogoče na raznih predavanjih v okviru cerkve, srečanjih duhovnikov, članov cerkvenih gibanj, župnijskih pastoralnih svetih, od Rima, do zadnje župnijske ustanove. Slišimo to besedo tudi po radiju Ognjišče, preberemo kdaj tudi v tedniku Družina. To je vse prav. Vendar so vprašanja, ki jih postavljajo, pišejo in govorijo večkrat precej zapletena in za laika večkrat tudi nerazumljiva.

Večkrat bomo pri vsem tem naleteli na cenene in površne odgovore morda tudi celo ugovore. Marsikdo bo izjavil ali nismo o tem že razpravljali na Plenarnem zboru Cerkve na Slovenskem in o tem celo objavili obsežen dokument. Da to je res. Smo morda ta dokument tudi prebrali? Ali je to dovolj. Tudi na II vatikanskem cerkvenem zboru so o tem razpravljali (1962 – 1965). Osrednje vprašanje koncila je bilo Razumevanje Cerkve in njenega bistva in njenega odnosa do sveta. Koncil je to izrazil s stavkom: »Potem, ko je (cerkveni zbor) globlje razmišljal o skrivnosti Cerkve, se zdaj obrača na vse ljudi. Vsem, bi želel povedati, kako pojmuje navzočnost in dejavnost Cerkve v današnjem svetu« (CS 2).. Cerkev ni mogoče opredeliti z enoznačnimi besedami, kakor jih nekateri ponujajo. Cerkev je skrivnost, ne zgolj družbena ustanova in tudi človek je »skrivnost v Kristusu« in ne samo družbeno bitje. Tu moramo umolkniti, da bi mogli pozneje izjecljati kako besedo.

Vsi papeži in škofje so zadnja desetletja reševali , ki so se pojavljala /o oznanjevanju, katehezi, spravi, škofih, duhovnikih, o Cerkvi na posameznih celinah. Nekatera vprašanja so prišla bolj v ospredje, druga manj a v življenje kristjanov in družbenih slojev niso kaj dosti prodrla. Koliko smo se tega zavedali verni in te dokumente sprejeli kot svoje za prenovitev našega življenja. V času poplave raznih dokumentov kaj lahko spregledamo sporočilo dokumentov.

Tako smo spregledali tudi dokument Sinodalnost v Cerkvi (2019), ki prinaša Motu proprio papeža Frančiška in refleksija Mednarodne komisije /CD 159/. Oba dokumenta prinašata pomembne zakonske predpise in opredelitve škofovske sinode. Prinaša tudi napoved škofovske sinode leta 2023, ki se je začel v Rimu 10. oktobra 2021 in v krajevnih cerkvah (škofijah) 17. oktobra 2021. Sinoda odpira nove vidike  univerzalnosti in skupne odgovornosti za Cerkev tretjega tisočletja. To narekujejo globalne spremembe v svetu, ki so vsak dan ogrožene na mnogih področjih življenja. Cerkev pa nudi svetu svoje poglede in izkušnje. Nudi in sprejema.

Stvar je taka: odrešenje, ki je bilo za nas pridobljeno, Kristusova rešilna zmaga na naš račun je dogodek za vse in enkrat za vselej. Toda to ne pomeni, da smo končali. Odrešenje stvarstva je Kristusovo delo, obnova stvarstva pa je delo, ki si ga delimo z njim. Poglejmo na stvar s tega vidika: recimo, da vam zaplenijo hišo in jo izgubite zaradi nekih neumnih odločitev in slabe zadolžitve; kupi jo nekdo drug, toda pusti, da začne propadati, potem jo kupi še nekdo drugi in jo vrne nazaj vam. Za vas jo je odkupil ampak je še vedno razvalina. Še vedno je potrebna obnove. Odrešenje in obnova sta dve različni čeprav tesno povezani nalogi. Kristus odrešuje in v Kristusu kristjani obnavljamo. Življenje Cerkve že od samega začetka prikazuje to gibanje. Obnova je gibanje kraljestva. S tem, ko se pridružimo delovanju se pridružimo gibanju Kristusovega kraljestva, oznanjamo in razširjamo njegovo oblast nad zemljo. To delo seveda ne bo dovršeno dokler Gospod ne pride v slavi. Naša dolžnost je, da v njegovi milosti napredujemo.

BOŽJI SLUŽABNIKI  NA  SLOVENSKEM

Anton Strle /1915 – 2003/

»Povsod Boga«

 

Druga značilnost Strletove pobožnosti je bilo češčenje Presvetega Jezusovega Srca. Bistvo tega češčenja je Strle zapisal v knjigo leto svetnikov – kjer je zapisal: Srce je jedro iz katerega pritekajo vsa velika božja dela (Apd 2,1). Srce nam izrazito kliče v spomin, da je Bog Ljubezen, da je rešitev za vsakega, dokler človek ne prestopi praga smrti. Mnogim je ravno češčenje Jezusovega srca pripomoglo k veliki vztrajnosti in požrtvovalnosti. Spomnimo se samo ljubljanskega nadškofa .A. B. Jegliča. Koliko je ta mož storil za širjenje božjega kraljestva, koliko je storil za stiskani slovenski narod. Vse je delal v luči, ki je sijala z njegovega grba. V grbu je imel simbol Jezusovega srca in pod njim napis: »Pridi k nam tvoje kraljestvo po Mariji. Uvedel je litanije Srca Jezusovega.

Namen čaščenja Marijinega Srca je da bi v povezavi z njenim srcem prišli v velikodušni ljubezni do Boga in do soljudi, posebej v pogledu na njihovo večno srečo. Marijino srce nam kaže kako naj se bližamo Bogu z vero, ki je nerazdeljena ljubezen in zvestoba. To je prof. Strle dan za dnem kazal tudi v spovednici, ko je posredoval odrešujočo resnico o Božji neizmerni ljubezni. Profesorju Strletu je bila posebej pri Srcu oblika pobožnosti in posvetitve Mariji, ki jo je priporočal sv. Ludvik Grignon Montfortski.

Božje usmiljenje v katerega je vse življenje zaupal in ga delil tudi drugim, previden s zakramenti 20.oktobr 2003. Pogreb je bil 24. oktobra 2003 v cerkvi Vseh svetih na Žalah. Pokopal ga je g. nadškof Franc Rode. Kratko je orisal njegovo življenje – orisal ga je kot materialno ubogega, zase ni potreboval ničesar, vse je razdal, svoj čas je izkoristil za molitev in delom. Bil je svoboden pred vsemi zemeljskimi dobrinami. Živel je v svoji majhnosti pred Bogom, kot vsi svetniki. Ob koncu je gospod nadškof izgovoril besede: »Danes pokopavamo svetnika, kar je resnica. Zavest, da se poslavljamo od svetnika, se je žalost v uri slovesa spremenila  v veselje.

Leta 2008 je škof uran začel postopek za beatifikacijo božjega Služabnika Antona Strleta – zaradi izjemnih kreposti vere, upanja in ljubezni. Uradni postopek se je začel 30. aprila 2014. Duhovnik Andrej Pirš je postal uradni postulator in začel zbirati gradivo .

NCNG  + Anton Ferbežar

Življenje in smrt sta povezana. Povezava je v tem, da nosimo v sebi nekaj našega Boga in tako se naše življenje preliva iz zemeljskega življenja v večnost. Tisto, kar naj nas predvsem spremlja v življenju naj bo  naše zaupanje v Boga in Kristusa. »Verujte v Boga, tudi vame verujte.«

Ob smrti so darovali za sv. maše in za potrebe cerkve: Anton Mušič z družino, Anton Kraškovic z družino, družina Kraljič – Klanec, Goršič Janez z družino, družini Valentinčič – Pečnik, France in Pavla Trtnik, Kastelic Marija, Barbara Rozman z družino, družini  Toneta in Petra Trtnik, Tišlerjevi iz Klanca, družina Potokar, družina Trontelj iz Grosuplja, Miklič Slavko z družino, družina Miklič, Malnarjevi, družina Buh in Alojzij Goršič z družino. Krščansko oznanilo ne pozna niča, ampak polnino življenja, nova nebesa in novo zemljo. Zato je tudi smrt ljudi, ki sprejmejo vero,  blagoslov.

Katoliški inštitut za pravo in poslovne vede

Maturanti in študenti lepo vabljeni na študij prava , poslovnih ved in managementa, Podrobnejše informacije poiščite na spletni strani referat@kat-inst.si ali www.fppv.si.

V četrtek 17.2. srečanje za člane ŽPS – sporočilo in vabilo ste že dobili po spletu v mesecu januarju.

 

Godovi in mašni nameni 14,2. – 20.2. 2022

pon. Valentin…….za + Anton Korevec, obl. ob 18 uri

tor.    Klavdij……..za + Janez Potokar, ob 7.3o zj.

sre. Julijana…….za sodelavce doma Škofljica, ob 15,3o

                               za + Franc Tomšič, 30 dan, ob 18 uri

čet.   Silvin……za + Anton Zupančič, 30 dan, ob 18 uri

pet.    Janez…….za + Jože Anžič, obl. ob 18 uri

sob.    Konrad….za + Anton Ferbežar, 7 dan, ob 18 uri

ned.    7 ned. m. l. .ob 8 uri za žive in mrtve farane

                               ob 10 uri za + Jožef Nose

 

Jutri ob 15 uri bo pogreb + Antona Bratkovič. Od njega se bomo lahko poslvili od 9 ure naprej. Pokojnega priporočam v molitev.

 

V torek ob 15.3o bo maša v domu za starejše občane Škofljica in ne v sredo ker imam v sredo pogreb. Maša bo za sodelavce doma.

 

V sredo ob 15 uri bo pogreb + Marjana Vindišar. Od njega se bomo lahko poslovili od 10 uri naprej na Tratah. Spomnimo se ga v molitvi.

 

Starši prijavite otroke za krst.

 

Verouk poteka na daljavo!

 

V tedniku Družina preberite članek z naslovom: »Če niso verni ne starši in ne otroci, zakaj k obhajilu in birmi«  Lahko preberete tudi druzina@druzina.si.

 

V avli na pultu si vzemite revijo za radio Ognjišče – revija je brezplačna.