Oznanila župnije Škofljica, 22.5.2022
NEDELJA TURIZMA
Živeti pomeni potovati. Kristjan je popotnik. Naše zemeljsko življenje je veliko potovanje proti večni združitvi z Bogom. Zato je krščanska eksistenca bistveno zaznamovana z oznakami potovanja. Kristjan ne potuje proti večni domovini kot brezbrižen opazovalec, temveč kot zavzet akter v dogajanju. Kristjan je akter, ki v moči sv. Duha najboljši del sebe vlaga v pozitivno spremembo tega sveta, zavedajoč se, da je to najboljša priprava za večnost.
Človek pogosto potuje ter menjavea oblike in načine svojega delovanja. Zato je potovanje – bodisi, da gre za poslovne, turistične, zdravstvene ali druge oblike – ena izmed konstant človekovega življenja.
Romarska pastorala
Romanje je posebno ptovanje – tipično versko potovanje. Motivirano je s primarno verskimi motivi, ki vsebujejo več razsežnosti, ter usmerjeno k svetišču kot kraju posebnega srečanja z Bogom in slavljenje Boga. Ko govorimo o razsežnostih romarskih motivacij, mislimo na duhovno molitveno, zakramentalno, katehetsko, spokorniško in občestveno
razsežnost. Iz tega sklepamo, da je romanje izključno versko motivirano z namenom krepitve lastne vere in rasti v krščanski zrelosti. To bi ne nazdnje moral biti eden izmed bistvenih ciljev romanja.
Bog čudovito ureja vse. Tudi turizem ni ušel njegovim načrtom.
V svetopisemski zgodovini je očitno, da je izvoljeno izraelsko ljudstvo samo sebe razume kot narod, ki je na poti, ki gre iz suženjstva v obljubljeno deželo, se po izgnanstvu vanjo vrača. Potovanje je del Izraelove vere. Jezus Kristus je svoje zemeljsko življenje zastavil kot pot v Jeruzalem, nato kot vrnitev k Očetu. Njegova Cerkev se predstavlja na zemlji kot romarsko občestvo. Skozi stoletja romanje predstavlja življenjski simbol notranjega potovanja k Bogu ter jasen zunanji izraz vse močnejše povezanosti z Bogom.
Cerkev je poklicana k nenehni krepitvi roamrske pastorale. Gre za bistveni del ljudske pobožnosti in dejavnega življenja po veri. Zlasti danes je pomembno vedno znova predstavljati romanje ne samo kot koristno, pač pa tudi posebno plodno obliko verskega življenja in možnosti nove evangelizacije. To velja še posebej za delovanje župnijskih skupnosti. V njih bi morali biti pastorala romanja precej bolj zastopana kot doslej. Pomembno je da celotno ljudsko pobožnost, vključno z romarji, nenehno prečiščujemo od navlake verskega fanatizma in različnih oblik deviantnosti. V ljudsko pobiožnost je potrebno vnašati pristne verske motive, ki bodo razvijali spodbudo za rast k zreli veri in krščanski ljubezni. Ravno slednji bi morali biti konkretni in glavni sadovi romanja.
Razločevati je potrebno med romanjem kot tipično verskim potovanjem in turističnimi gibanji, ki se v odnosu do verske razsežnosti uresničujejo na različnih ravneh, povezanih z verskimi motivi. Na sploh je dobro videti razliko med »turizmom« kot takšnim in »verskim turizmom«.
Cerkev je po svojih skupnostih, zlastih župnijskih, poklicana, da turistična gibanja plemeniti s krščanskimi vsebinami. V tem pogledu naj omogoča vključevanje turistov v različne oblike spoznavanja življenja lokalne krščanske skupnosti, v različne molitveno- duhovne dogodke in kulturno pastoralne dogodke in projekte. Za kristjane so tudi turistična gibanja sestavni del njihovega z vero prežetega življenja. Vse te oblike mobilnosti so posebna priložnost za evngelizacijo, zlasti za evangelizacijo prostega časa, dopusta, zdravja in kulture. Svet doživlja velike in močne spremembe, ki vplivajo na versko življenje. Tega bi se morala Cerkev vedno zavedati. Bolj ko se kot Cerkev vključujemo v svet mobilnosti, več bomo imeli priložnosti za prispevek k pristni novi evangelizaciji sveta, ki se spreminja.
BOŽJI SLUŽABNIKI NA SLOVENSKEM
- Kanut grof d* Avernas
/1884 – 1950/
Trpimo zaradi vere. Stalna kontrola. Med seboj ne smemo govoriti, je zapisano na drobnem orumenelem lističu, ki ga je p. Luciju Rothu uspelo pritihotapiti iz zapora, kjer je bilo zaprtih 32 benedektinskih redovnikov iz Tekwona v Severni Koreji, med njimi je bil tudi apostolski vikar opatP. Bonifacij Sauer. Za te mučence poteka od leta 2007 postopek za beatifikacijo.
Rodil se je 11. marca 1884 v dvorcu Meilov grad – v vasi Črnici, kot drugorojeni od očeta Herika, grofa in Ane, grofice Plaz ter bil naslednji dan krščen v župnijski cerkvi Marijnega vnebovzetja v Apačah pri Gornji Radgoni. Plemiška družina se je preselila iz Brabanta v današnji Belgiji. Zakoncema se je rodilo pet otrok od katerih so trije postali redovniki. V pismu z dne 22. marca je zapisal, da je zaprosil za sprejem v benedektinski samostan sv. Otilije na Bavarskem. Pred tem je opravil duhovne vaje. V novincijatu je sprejel ime Kanut, po danskem kralju. 13. avgusta je bil v Delingenu posvečen za duhovnika. V času vojne je ostal v St. Otilienu in tam med drugim vodil samostansko gasilsko brigado.
!6.1. 1921 je odšel v Korejo kot misijonar, kjer je že deloval njegov mlajši brat p. Leopold (Klemen). Koreja je leta 1905 postala japonski pretektorat. Leta 1943 je bilo sklenjeno da Koreja postane samostojna država, a je prišlo do delitve interesnih sfer med SZ in ZDA. Začela se je korejksa vojna, ki je trajala do leta 1953 in napravljena je bila demilitizirana cona.
V letih 1949 so samostan v Tokwon zasedla tajna policija Sverne Koreje. Patre so odpeljali v zapor, ker so bile nevzdržne razmere – majhen prostor, pomankljiva hrana, prenašati so morali žejo, nadležni mrčes in črevesne bolezni. Iz pisem je razbrati, da so vse težave prenašal brez godrnanja, vdani v božjo voljo in polni optimizma.
Po težkih in napornih poteh je p. Kanut 6. 1950 umrl tudi zaradi napora . Uspeli so mu podeliti bolniško maziljenje, nato pa je v miru zaspal. Koresjki zaporniki so ga pokopali na neznanem kraju. Kje je pokopan je pozneje povedal eden od korejskih zapornikov, ki je prišel iz zapora.
Srečanje starejših, invalidov in bolnikov /29.5. 2022/.
Vsak je svoje sreče kovač. Kakor si boš postlal tako boš ležal!« Vsak je kovač tudi svoje starosti in sreče v njej. Srečna in lepa starost ni nekaj samoumvnega in ne kot paket iz Amerike, ampak se je treba nanjo pripravljati in se zanjo vzgajati. Cilj vzgoje za starost je, da bodo ostareli tudi zreli za starost. Čas za pripravo na starost so srednja leta, njene korenine pa segajo v mladost in otroštvo. Lepo vabljeni na srečanje, ki bo v nedeljo 29.5. ob 10 uri v župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda. Prilika bo za sv. spoved pri tujem spovedniku in za prejem zakramenta sv. bolniškega maziljenja. Po maši bo tudi prijetno srečanje v dvorani.
Prošnji dnevi
To so trije dnevi pred vnebohodom. Starejši se teh dni spominjate zaradi procesij in litanij za blagoslov polj, dela, za odvrnitev naravnih nesreč. Tudi danes nas obveščajo o hudih katastrofah po svetu in tudi opozarjajo da moramo marsikaj upoštevati, če nočemo, da bodo katastorfe še večje. Vse to pa ni samo v naših rokah. Obrnimo se tudi k Bogu s prošnjo in molitvijo za pommoč. K maši niso vabljeni samo kmetje, tudi vrtičkarji, tovarniški delavci in prav tako tudi vsi, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom. Božji blagoslov prihaja iz božjih rok!
Veroučenci – bliža se konec šolskega leta – nekateri doslej niste prinesli nazaj veroučnega spričevala. To storite čimprej. K veroučni uri prinesite tudi liturgični zvezek in delovni zvezek.
Večer pred praznikom Marije Pomagaj /23.5.2022/
Ta večer se spomnimo vseh naših bratov in sester – Slovencev po svetu. Mislimo na njih, ki so morali iti ali pa so odšli po svojih željah v daljni svet. Marija Pomagaj z Brezij naj nas povezuje v narodno skupnost, molimo za povezavo med nami in prižgimo svečko – luč nas povezuje. Udeležimo se maše!
Godovi in mašni nameni 23.5. – 29.5. 2022
pon. Servul……za ++ starše Marolt, ob 19 uri
poljska za sosesko Gumnišče, ob 20 uri
tor. Marija……za + Karel, Marija Lani, ob 19 uri
poljska za sosesko Lanišče, ob 20 uri
sre. Beda…….poljska za sosesko Škofljica, ob 19 uri
čet. Vnebohod…ob 9 uri za + Marija Vesel
ob 19 uri za + Marija Tekavec, 30 dan.
pet. Alojzij……za + Boža Marinček, obl. ob 19 uri
sob. German…. za + Helena in Ivan Kontrec, ob 19 uri
ned. 7 vel. ned…ob 8 uri za živ ein mrtve farane
ob 10 uri za + Marija Černič
