OZNANILA župnije Škofljica, 29.5.2022
ODGOVORI V SMISLU ŽIVLJENJA
Sodobni človek živi iz neposrednega življenjskega občutja in rešuje vprašanja svojega življenja iz trenutno danega obstoja in njegovega neposrednega položaja /situacije/.
V tem smo vsi otroci 21 stoletja. Ko govorimo o smislu življenja, mislimo predvsem na neposredno, konkretno, trenutno dano življenjsko okolje, v katerem živimo. Pogledi v neskončnost in onostranske perspektive so sodobnemu človeku manj domači. Nismo vajeni slišati od življenja in neposrednih danosti odmaknjenih (abstraktnih) vprašanj. Zato pa tudi odgovori ne gredo v smer oddaljenih razsežnosti.
Starejši učitelj npr. odgovarja: »Pravi smisel življenja je menda največja uganka.« Podobno odgovarja srednje izobražena mlada žena, ko toži: »Žalostno je to, da sploh ne vem zakaj živim – resnično ne vem, zakaj smo ljudje. Iz dneva v dan se mučimo in delamo, jemo, se pobijamo in niti ne vemo, zakaj. Od življenja na svetu resnično nič nimaš, kaj bo pa po smrti??? O tem vemo še manj, oziroma nič, Jaz nisem ne vernik, ne brezverec.«
V tej iskreni izjavi je podana pristna podoba sodobnega človeka glede njegovega odnosa do smisla življenja: ljudje ne vedo čemu živijo. Zato se mnogi rešujejo v delu in iščejo v uspehih dela, omame in zadoščenja, ki ga imenujejo »smisel življenja«.
Inženir odgovarja: »V pomembnih delih, ki bi jih dal človeštvu.«
Neznani obrtnik odgovarja: »Doseči tisto, kar čutim v sebi, da bi morali doseči.«
Najštevilčnejši sta zastopani tisti skupini, ki vidita smisel življenja v srečnem družinskem življenju ali pa v nadnaravnih verskih vrednotah s ciljem v posmrtnem življenju.
Vemo namreč vsi, da se žeja po smislu življenja začne odpirati šele takrat, ko so ti pogoji sodobne civilizirane udobnosti čimbolj doseženi.
Ko so slovečemu fiziku , Nobelovemu nagrajencu Maxu Plancku izrazili sožalje ob smrti edinega sina, ki so mu ga ustrelili nacisti kot člana odporniškega gibanja, je sedel h klavirju in zaigral Bachovo skladbo na besedilo : »Določeno je po božjem načrtu, da se moramo ločiti od najdražjega, kar imamo. Pa me moraš prav razumeti, če se ljudje razhajajo , si reko: na svidenje. Tu se lahko spomnimo tudi podobne misli pesnika J. W. Goetheja: »Da potnik sem – mar ste vi kaj več? Pesnik Novalis pa si odgovarja: »Kam gremo? Vedno domov.« »Vedi, da si potnik,« je bilo življenjsko vodilo že pri starih sedmih modrecih.
Prav tako pomenljive misli o smislu življenja je izrekel veliki A. Einstein, največji revolucionar na področju fizikalne znanosti: »Ako hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo biti religiozni… Najgloblje in največje čustvo, ki smo ga zmožni, je doživetje skrivnosti. Edino iz tega vzklije prava znanost. Komur je to čustvo tuje, kdor se več ne more čuditi in spoštovati, je duševno že mrtev… Kdor ima svoj obstoj za nesmiseln, ni samo nesrečnik, marveč je sploh nesposoben za življenje.«
%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
Znana psihologinja je zapisala Lukas: »Mladost ima veliko prednost pred starostjo, v sebi skriva semena svoje prihodnosti. Nečesa pa nima nikoli: pospravljene letine zrelega človeškega življenja.« Zrelost je karizma, je tisti dar starejših ljudi, ki pomaga vihravemu , da prav izbere, da prehitro izgovorjeno blago sodi, da zmore čakati in da verjame v moč dobrega. Zrel človek ni zagledan vase in je zato odprt za mladost in za Boga. Preizkušeni Job pravi o človeku, ki ostane odprt za božjo vzgojo, da bo »šel v grob v zreli starosti« /Job 5,22/.
BOŽJI SLUŽABNIKI NA SLOVENSKEM
Anton Mahnič
V križu zveličanje
/1850 – 1920/
Anton Mahnič se je rodil 14. septembra 1850 kot prvi od trinajstih otrok očetu Antonu in materi Jožefi roj. Jerič, v vasi Kobdilj in je bil še isti dan krščen v župnijski cerkvi sv. Danijela v Štanjelu. Mati mu je bila voditeljica v življenju z svojo vernostjo. Po domači šoli so ga starši poslali v goriško malo semenišče /!863 – 1871/. Ves čas je bil odličen dijak. Rad je študiral pozno v noč, večkrat je šel tudi s knjigo na sprehod. Tudi počitnice je preživlja s knjigami. Rad se je pogovarjal s kmeti in preprostimi ljudmi o gospodarstvu in starih časih. Med počitnicami je redno hodil k sv. maši. Leta 1871 je vstopil v goriško bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1874. Posvetil ga je škof Gollmayer. Leto zatem pa je postal prefekt v malem semenišču. V tem času se je posvečal pisanju v razne časopise /Kres, Slovenec, Soča. Vpisal se je tudi na doktorski študij na Dunaju in tam doktoriral leta 1881. Bil je izrazit človek razuma in močne volje. Ravnal se je po načelu, da vse izhaja iz ideje resničnega , dobrega in lepega. Razlika med lepoto in umetnostjo je v tem, da je lepota delo Stvarnika, umetnost pa je človekov proizvod. Svoje življenjsko vodilo, ki mu je ostal zvest vse življenje, je Mahnič najlepše izrazil v Rimskem katoliku z besedami: »Mož se mora držati načela. Uspeh ne izostane. Krščansko načelo je božje načelo, je božja moč; ono zmaga počasi sicer; a gotovo, kakor je gotovo Bog, njegov vzor. To je zmaga, ki premaga svet, naša vera, recimo naše načelo!«
V slovensko javno življenje je posegel s svojo zahtevo po doslednem uveljavljanju katoliških načel na vseh področjih človekovega osebnostnega in družbenega delovanja. Kristjan naj ne bo kristjan samo v cerkvi in za zidovi svojega doma, ampak naj svoje krščansko prepričanje pogumno in dosledno živi /ne samo izpoveduje/ tudi v javnem življenju. O tem je napisal številne razprave. Pisal je tudi o Stritarju, Gregorčiču in Aškercu čeprav ni nikoli oporekal njihovim umetniškim stvaritvam. Bolela ga je vsebinska in sporočilna vrednost. Še danes so si zelo nasprotne sodbe o Antonu Mahniču v našem slovenskem zgodovinopisju
Srečanje bralcev Božje besede
V zahvalo prof. Katarini Jaklitsch Jakše in vsem, ki ste si vzeli čas in prisluhnili lepim navodilom za sodelovanje in podajanje božje besede zbranemu občestvu v imenu Boga. Na začetku je zapisala misel iz sv. Pisma iz druge Mojz. knjige 34,29: Prvi sad branja božje besede naj bo spreobrnjenje srca in novo življenje. Zaradi pogovora z Bogom naj ti zažari obličje, kakor je Mojzesu žarela koža njegovega obličja zaradi pogovora z Bogom. Bralci Božje beseda naj bi bili mlajši in odrasli, ki so sposobni dojeti naravo razodete Božje besede.
Zavod za mlade
Vas popelje skozi teden preprostega krščanskega življenja. Vsak pride na svoj račun. Poleg skrbi za ras v veri, upanju in ljubezni udeležence spodbujamo k odkrivanju in odločanju za življenjsko odločitev in poslanstvo. Zavod zamlade.si vabi mlade, mlajše in odrasle in mlade družine na duhovno družabni počitnice, ki bodo na Pagu in v Ankaranu od 16.7 – 21.8. 2022. Duhovni spremljevalci bodo bratje kapucini. Prijavite se na spletni strani pocitnice.zamlade.si. ali tel. 031 477 652
Nedelja TV, radija, tiska in računalnikov…
Šesta celina je celina v izgradnji. Toliko jo je, kolikor jo naredimo njeni prebivalci. Skratka, nastala je nova celina in kristjani bodimo na njej takšni, kot tudi drugače moramo biti: srčni, iskreni, veseli, razumevajoči, komunikativni, Boga iščoči…
Iščemo kosce – za okrog cerkve
Iščemo kosce, ki bi bili pripravljeni večkrat v času rastoče trave z kosilnico pokositi okrog cerkve in vrta in »poštucati« tudi grmičevje. Interesenti naj se oglasijo pri župniku ali Matevžu Strgar na tel.041/844-482.
Godovi in mašni nameni 30.5. – 5.6. 2022
pon. Kancijan……..za + Anton Gorišek, obl. ob 19 uri
tor. ODM………….za žrtve nesreč v Kočevju, ob 19 uri
sre. Justin………… v zahvalo Mariji za zakon, ob 20 uri
čet. Erazem………v čast MB za zdravje, ob 20 uri, Gum.
pet. Karel…………za + Stane Pečjak, ob 20 uri
sob. Kvirin………za duh. in red. poklice, ob 7.3o zj.
za+ Peter Kvaternik – duhovnik, ob 20 uri
ned. Binkošti……..ob 8 uri za žive in nmrtve farane
ob 10 uri za + Ivan Strgar, obl.
V torek vabljeni k zaključku šmarnične pobožnosti ob 19 uri. Ves mesec smo poslušali lešpe šmarnice za otroke in odrasle. Mašo bomo darovali za žrtve v kočevskem podjetju Melaminu. Otroci prinesite zbrane šmarnične listke k sv. maši.
V sredo pred mašo bomo molili po namenuu sv. očeta za krščanske družine po vsem svetu, da bi živeli v ljubezni. Vsi si tega želimo. Zberemo se ob 19.30.
Od srede naprej bo maša ob 20 uri. Vabljeni k sv. daritvi – tako si zbiramo zaklad tudi za nebesa.
V petek bom obiskal bolne brate in sestre na domu. Lahko se priglasite tudi novi.
Hvala vsem, ki ste čistili cerkev in okolico v mesecu maju, hvala vsem, ki ste poskrbeli za praznično okrasitev ob prvem obhajilu in ob nedelji jubilejev. Sedaj ste vabljeni sodelavci Šmarske do AC, Kočevske, Ob hrastih in pa stara Primičeva. Pomagajte si z dogovorom
