OZNANILA ŽUPNIJE ŠKOFLJICA, 3.7.2022
EVANGELIJ IN KULTURA
Vsako leto se v mesecu juliju spominjamo slovanskih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda in njunih učencev. Ciril in Metod, ki sta postavila temelje slovanski krščanski kulturi, sta bila že v 9 stoletju velika junaka v boju za pravice zatiranih, trpečih in ponižanih Slovanov.
Slovanska brata sta bila ne samo dediča vere, temveč tudi kulture stare Grčije, ki jo je nadaljeval Bizanc. In znano je kako je ta dediščina pomembna za vso evropsko kulturo ter neposredno in posredno za vesoljno kulturo. V evangelizacijskem delu, ki sta se ga kot pionirja lotila na ozemljih, kjer so prebivala slovanska ljudsta, imamo tudi vzorec za tisto, čemur danes pravimo »inkulturacija« utelešenje evangelija v avtohtonih kulturah ter hkrati uvajanje teh kultur v življenje Cerkve.
Ko sta sveti Ciril in Metod utelesila avtohtono kulturo ljudstev, ki sta jim oznanjala blagovest, sta si pridobila posebno zaslugo, ko sta oblikovala in razvijala prav to ali bolje te številne kulture. Vse kulture slavanskih narodov so namreč za svoj »začetek« ali svoj razvoj dolžnice delu obeh solunskih bratov. Saj sta s tem, da sta na izviren in genialen način ustvarila za slovanski jezik abecedo, dala svoj temeljni prispevek h kulturi in slovstvu vseh slovanskih narodov.
Prevod svetih knjig, ki sta ga opravila sv. Ciril in Metod v sodelovanju s svojimi učenci, je staroslovanskemu bogoslužnemu jeziku dal tako uspešnost in tako kulturno dostojanstvo, da je za dolga stoletja postal, ne le cerkveni jezik, temveč tudi uradni in literarni jezik, da, celo vsakdanja govorica najbolj izobraženih krogov v večjem delu slovanskih narodov, zlasti vseh Slovanov vzhodnega obreda. Uporabljali so ga tudi v cerkvi sv. Križa v Krakovu, kjer so se naselili slovanski benedektinci. Tam so bile objavljene prve v tem jeziku tiskane bogoslužne knjige. Tudi danes se ta jezik še uporablja v bizantinskem bogoslužju vzhodnih slovanskih Cerkva carigrajskega obreda, katoliških ali pravoslavnih, v vzhodni in jugovzhodni Evropi, pa tudi v raznih deželah zahodne Evrope, uporablja se tudi v rimskem bogoslužju hrvatskih katoličanov. Tudi sam sem stregel pri maši duhovniku ki je maševal v starocerkveni slovanščini /g. patru Mičiću/.
V zgodovinskem razvoju Slovanov vzhodnega obred je imel ta jezik podobno vlogo kakor latinski jezik na zahodu. Poleg tega se je še dalj časa ohranil – deloma do 19 stoletja – in je imel mnogo neposrednejši vpliv na oblikovanje krajevnih književnih jezikov zaradi ozkih sorodstvenih vezi, ki so jih družile. Iz teh uslug, ki jih je bila deležnna kultura vseh slovanskih ljudstev in narodov, sledi, da je evangelizacijsko delo svetega Cirila in Metoda v zgodovini in v življenju teh ljudstev in narodov v nekem smislu nenehno navzoče.
Po enajstih stoletjih krščanstva pri Slovanih jasno vidimo, da dediščina solunskih bratov zanje je in ostane bolj globoka in močna kot katera koli ločitev. Prvo in drugo krščansko izročilo – prihaja iz Carigrada in Rima je nastalo v naročju ene same Cerkve, čeprav na ozadju različnih kultur. Če dobro poznamo izvir take različnosti in upoštevamo njeno vrednost, kulturo,
Evrope versko izročilo lahko le bogati, celo postane primerna podlaga za duhovno obnovo, ki si jo zanjo želimo.
S te, da sta udejstvila svojo lastno karizmo, sta odličilno prispevala k izgradnji Evrope ne le v krščanskem verskem občestvu, temveč tudi na področjih politične in kulturne povezave. Tudi danes ni druge poti, če hočemo premagati napetosti v Evropi in iti preko razklanosti, ki groze izzvati strahotno uničenje življenja in vrednot. Biti kristjan v našem času pomeni delati za občestvo v Cerkvi in družbi. Zato je trebas imeti srce odprto za svoje brate, živeti v vzajemnem razumevanju ter z velikodušno izmenjavo kulturnih in duhovnih dobrin spontano sodelovati.
BOŽJI SLUŽABNIKI NA SLOVENSKEM
Anton Mahnič
V križu je zveličanje
/1850 – 1920/
Mahnič je po svojih možnostih pomagal potrebnim. Nikomur ni odrekel pomoči. Italijanska okupacija otokov je prinesla veliko krivic in je nastopil proti takim dejanjem. Tudi sam je bil deležen veliko žalitev in ponižanj. Hud udarec za škofa je bil še posebej, ko so se italijanske oblasti začele vmešavati celo v verske notranje cerkvene zadeve. Mahnič se je temu odločno uprl.
Duševni in telesni napori in bolezen so ga prisilile, da je po vojni zaprosil, da bi šel na zdravljenje v Zagreb. Italijanske oblasti so mu dale dovoljenje vendar s pogojem, da se ne vrne več na otok Krk v svojo škofijo. Škofa so želeli na lep način »odstraniti«. Škof je takoj spoznal to zvijačo in je odklonil. . Ponudili so mu drugo možnost, da ga njihova vojaška ladja odpelje v Senj in od tam gre v Zagreb. Ko se je vkrcal na ladjo so ga odpeljali v italijansko mesto Abncono in od tam v samostan kamandolencev pri Frascatiju. Tu je ostal do 10 marca 1920, ko se je po posredovanju papeža Benedikta XV iz konfinacije vrnil v svojo škofijo. Hudo bolan je 1.julija 1920 dopotoval v Zagreb na zdravljenje. Nato se je hotel vrniti na Krk pa ga je zagrebški nadškof Bauer zadrža v svojem dvorcu, kjer je 14. decembra 1920 umrl. Pokopali so ga na zagrebškem pokopališču na Mirogoju. Ob pogrebu je sarajevski nadškof Šarič izjavil »ves se je dal in žrtvoval za vero, za božjo čast. Njegov truplo je bilo preneseno iz Mirogoja v cerkev sv. Frančiška Ksaverija v Zagrebu leta 1929 in nato še iz Zagreba 2002 v svojo stolnico na otok Krk. Krški škof Valter Župan je začel leta 2013 uradni škofijski postopek za razglasitev za blaženega.. Ob tej slovesnosti je g. škof Župan posebej poudaril, da je bilo življenje škofa Antona v znamenju križa – rodil se je na dan Povišanja sv. Križa in umrl je na dan sv. Janeza od Križa. Mahnič je bil napolnjen z krščanskim optimizmom. Nadaljeval je – da se na tisto, kar je protinaravno in obstransko ne more prikazovati kot napredno in pod krinko svobode. Naj se blaženi zavzame še posebej za starše, da bodo vedno imeli odprte oči in da jim lažni strokovnjaki ne servirajo in za denar prodajajo pokvarjenost, ki jo imenujejo napredek in svoboda. Varuj domovino Slovenijo , varuj Hrvaško, varuj in blagoslovi njegovo krško škofijo. /konec/
NCG + Marija Novak
Kako tolažilne so Jezusove besede: »V hiši mojega očeta je mnogo bivališč. Najprej nam povedo, da je Bog ljubeči Oče, ki ima rad svoje otroke in jim je pripravil veliko hišo z bivališči.. Za to novo bivališče pa nam bo Bog podaril novo neumrljivo poveličano telo. Ob smrti naše setre Marije so darovali za maše in za potrebe cerkve:
Sestra Slavka, Alenka z družino, Nevenka z družino, Anton in Jožica Škufca, družina Škufca iz Tonijeve ul. – Škofljica, družina Zoran iz Soteske, družina Zupanc, družina Kotar, Zore Darko z družino, nečakinja Urška z družino iz Prevole, nečakinja Monika, brat Franci z ženo Tončko, Olga Novak, družina Podržaj in Skupina Vera in luč iz Rakovnika.
Sami vsega tega, kar nam je Jezus dal s svojim vstajenjem ne bi, mogli vedeti niti doseči, verujemo pa Jezusu in njegovim obljubam. Rajna je to že spoznala in dosegla, mi pa se trudimo hoditi po Kristusovi poti in živeti iz Kristusove resnice, da se mu bomo kdaj v Kristusovem življenju pridružili.
Posamezno romanje na Višarije
Smo vam na voljo po telefonu 0039 0428653915 ali pa na e-mail: tarvisio@promoturismo.fvgt. Vabljeni.
Godovi in mašni nameni 4.7. – 10.7. 2022
pon. Urh………za + Marija Novak, 7 dan, ob 20 uri
tor. Ciril, Metod….za župnijo ob 19 uri
- Marija…….v zahvalo MB za uspešno šolo, ob 20 uri
čet. Anton………za ++ starše Oven, Gum, ob 19 uri
za + Hilda Kraškovic, obl. ob 20 uri
pet. Avspicij….,..za + Alojzij Novak, obl. ob 20 uri
sob. Veronika….za + Peter Repar, obl. ob 20 uri
ned. 15 ned……ob 8 uri za žive in mrtve farane
ob 1o uri za + Pavel Cigale, obl.
Otroci nas potrebujejo
V času pred oletjem je za otroke že treba kupiti šolske potrebščine in delovne zvezke za naovo šolsko leto. Za mnoge starše v Sloveniji je to zelo velika skrb in zahtevno finančno breme. Pomagajmo jim.
Oznanila odslej pri maši in na internetu župnije. Hvala!
